Vreme je vedno krojilo življenje ljudi. Na različne načine so ga sprejemali in se z njim spopadali. Vas zanima kako?

Vljudno Vas vabimo na ogled muzejske razstave Kakšno je bilo vreme na Gorenjskem? v Mestni hiši, Glavni trg 4, Kranj. Razstavo avtorice mag. Marjane Žibert je odprl dr. Klemen Bergant, direktor Urada za meteorologijo.

Razstava bo na ogled do 17. marca 2014.

Kakšno je bilo vreme na Gorenjskem…prelistajte

Vtisi z odprtja:

Predstavitev vsebine razstave:

»Gorenjska ima zgodaj zjutraj hladen in skoraj mrzel zrak, ker leži visoko in so takoj nad njo snežniki,« je zapisal Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske v drugi polovici 17. stoletja. Pravi, da je na Gorenjskem čez dan prijetno toplo. Dež in toča pa sta kar pogosta in z vetrovi z gora dodobra shladijo ozračje. »In večkrat dežuje dvakrat, trikrat, ali celo štirikrat na dan, posebno na Gorenjskem pod snežniki, kajti tam okrog ne moreš zagotoviti  za dve ali tri ure, ali bo suho ali dež. Vendar ni tako, da bi prav vsak dan bil moker, saj mine tudi osem, večkrat celo štirinajst dni, da še kapljica ne pade«, je zapisal Valvasor. Mraza je veliko več kot na Dolenjskem in Primorskem. Tudi snega je več, tako da na Gorenjskem uporabljajo sanke.

Kranjski meščan Janez Ovin pa je precej kasneje v svoji kroniki zapisal, da je bilo leto 1816 mrzlo in mokro. V mestu je izbruhnila lakota. Žito so po Savi težko dovažali, ker je bila voda zelo visoka. Cene žit pa so naraščale, podražilo se je tudi vino.

Župnik Blaž Blaznik, ki je opisoval vreme na Kranjskem in je leta 1822 prišel v Naklo, je zapisal, da spomladi leta 1816 sneg dolgo ni skopnel. Ozimna žita so pozebla. Letina je bila slaba. V začetku novembra je zapadel sneg. Januarja naslednjega leta pa je bilo že tako toplo, da so ljudje hodili bosi. A aprila je zapadel sneg, tako da drevje za prvi maj še ni zelenelo. Ljudje so živeli v veliki stiski, ker je primanjkovalo hrane. Kuhali so močnik iz otrobov. Mleli so koruzne storže, jih mešali z otrobi in malo moke in iz te mešanice pekli kruh. Za najrevnejše so organizirali kuhanje rumfordske juhe. Tudi živina je stradala. Maja in junija je bilo vreme prijetno, a »nezaslišano pomanjkanje živeža. Nekateri nimajo čisto nič, razen mleka, kopriv in osata«, je zapisal Blaznik. Poleti so se žitne cene znižale, ker je bil na domačih poljih pridelek dober.

13. januarja 1825 je Blaznik zapisal: »To zimo še ni bilo snega v Naklem; celo po gorah ga ni dosti. Planine nad Goričami so brez snega.« Sneg je nato le zapadel čez teden dni. Snežilo pa je tudi v maju, za binkošti. A žita je bilo veliko. Naslednje leto je bilo sušno, tako da so opravljali maše za dež.

Ovin in Blaznik pišeta tudi o suši v letu 1834. Poleti je struga Kokre povsem presahnila. Še pozimi je bila voda nizka. Otroci so se lahko igrali v zamrznjeni strugi in pobirali poginule ribe.

Zanimive zapise o vremenu v Gornjesavski dolini nam je zapustil tudi Jakob Aljaž. Vreme zelo vpliva na naše razpoloženje in delo, zato opise vremenskih dogajanj najdemo tudi v osebnih dnevnikih. Vreme je bilo vedno tema pogovorov na kmetih, kjer so ponekod iz leta v leto skrbno beležili, kdaj so sejali, kosili, želi, okopavali in pleli poljščine, obirali sadje, pripravljali steljo za živino, gnali v planino in še bi lahko naštevali.

To je le nekaj zanimivih zgodb, ki nam jih bo na razstavi Kakšno je bilo vreme na Gorenjskem? predstavila mag. Marjana Žibert. Vsebina panojev bo raznolika in bo prikazovala kako so naši predniki spremljali vremenske pojave, se z njimi spopadali, soočali in upali, da bo po dežju posijalo sonce. Teme o katerih bo govorila razstava:

– kako so vremenski pojavi vplivali na življenje ljudi na Gorenjskem

– gorenjska klima in njeni vplivi na razvoj turizma – klimatska zdravilišča (Bled, Golnik, Jezersko)

– zgodovina meteoroloških opazovanj na Gorenjskem – druga polovica 19. stoletja

– razpoloženje ob vremenskih pojavih in vplivi na človeka