Vitrina meseca Tri tisočletja Preddvora
Vabimo Vas na ogled vitrine meseca Tri tisočletja Preddvora.
Vitrina bo na ogled do 9. junija 2014.
Preddvor vse do nedavnega ni bil poznan po arheoloških odkritjih. Leta 2009 so arheologi zaradi gradnje trgovskega centra in stanovanjskega poslopja na nekdanjem grajskem vrtu začeli terenske raziskave. Predhodni testni izkopi so na severnem delu pokazali odlomke prazgodovinskih lončenih posod, kar je bilo odločilnega pomena za nadaljnje raziskave, ki so obsegale površino 1750 kvadratnih metrov.
Utrinki z odprtja:
Arheološka izkopavanja so potekala na ravnem, proti jugu, v smeri naselja Breg nagnjenem prostoru. Ta sodi k plodni Kranjski ravnini ob vznožju kamniško Savinjskih Alp, ki je nastala ob povodju Kokre in njenih pritokov Bistrice, Bele, Belice, Blatnika in Kokrice oziroma Save. Zaradi plodne zemlje je bila ravnina vedno skrbno obdelana in je še danes kmetijsko zelo razvita.
Ob reki Kokri je vodila prastara karavanška pot od Kranja, skozi Preddvor, do Jezerskega vrha in na drugo stran gora. Zaradi naravnih danosti in cestnih povezav so v preteklosti nastala mnoga naselja in postojanke, ki so nadzirala živahen promet čez gorske prelaze. Arheološka izkopavanja so potekala med majem in julijem leta 2009. Izkopavalci so na podlagi predhodnih testnih izkopov pričakovali ostanke prazgodovinske poselitve, na dan pa so prišli tudi ostanki rimskodobnega zidovja. Na severnem delu najdišča so bile plasti domala uničene že ob prenovi obzidja
grajskega parka. V osrednjem delu so izkopavalci najprej naleteli na sledi vkopov za nosilne pokončne stebre prebivališč. Kmalu je prišel na dan še 70 centimetrov širok in 17 metrov dolg
zid, ostanek temeljev obsežnejše zgradbe. Eden od prostorov, ki so ga odkrili arheologi, je obsegal kar 190 kvadratnih metrov. V domala 10 centimetrov debeli plasti zemlje z najdbami so prevladovali ostanki rimskodobnih predmetov. V nekaterih vkopanih luknjah za pokončne nosilce starejših koč, ki so stale na tem prostoru pred prihodom Rimljanov, pa so odkrili ostanke staroselskega prazgodovinskega posodja.
V kotih prostora so bile sledi dveh ognjišč, dolžine 2,0 in širine 1,1 metra. Na jugozahodnem delu izkopanega prostora so se pod rimskodobno zgradbo ohranile sledi starejše, prazgodovinske poselitve. Odkrito je bilo ognjišče pravokotne oblike, ki se je pod rimskim zidom nadaljevalo na višjem in južnem delu izkopanega prostora in kjer so bile odkrite že omenjene luknje za pokončne kole za koče. Iz odlomkov posodja in novčnih najdb je bilo ugotovljeno, da temelji zidov pripadajo
ostankom obsežnejše rimskodobne podeželske zgradbe iz 3. stoletja po Kr. V tisočletju pred prihodom Rimljanov pa so na tem mestu stale prazgodovinske lesene kolibe.
Po odkritju debele plasti odlomkov lončenih posod je bilo ugotovljeno, da sodijo lesene prazgodovinske koče v čas med bronasto in železno dobo pred domala tremi tisočletji.