Predstavitev Železne niti:

V želji, da bi obdržali živo vez med pokrajino, iz katere se je v tisočletjih izvil človek, smo poleg izjemnih fosilnih najdb rib in mamuta z Bobovka ter bizona z Leš pripravili tudi vpogled v geološke plasti, ki so nastajale skozi milijone let.

KULTURE STARE KAMENE DOBE

V času ledene dobe so prazgodovinski, lovci pobijali mamute, jelene in drugo divjad s preprostim orodjem. Z modelom smo ponazorili izdelovanje kamnitega orodja v času starega, srednjega in mlajšega paleolitika. Razstavljeno je gradivo z Mokriške jame in Poljšiške cerkve pri Bledu. Obe najdišči sodita v pozni čas paleolitika, ko je v Evropi moderni človek izpodrinil neandertalca in se je doba poledenitev že iztekala.

NEOLITSKE IN ENEOLITSKE KULTURE

V rekonstruirani koči z Drulovke je upodobljeno življenje v času mlajše kamene dobe, ko se je človek stalno naselil, udomačil rastline in živali ter začel obdeloval polja. Iz najdišča Drulovka izvirajo bogate arheološke najdbe, ki izpričujejo različna znanja tedanjih prebivalcev. Najštevilnejša je keramika, ki je največja tehnološka novost tega časa, razstavljeno je tudi kamnito in koščeno orodje ter nakit.

BRONASTA IN ŽELEZNA DOBA

Kovinske dobe so čas, ko človek odkrije uporabo bakra, brona in nazadnje železa. Nova tehnološka znanja so se razširila iz Bližnjega vzhoda z iskanjem rud. Razširila se je trgovina s polizdelki in izdelki, nakopičeno bogastvo je vplivalo na družbene spremembe. Z novim, izpopolnjenim orožjem so si podredili premagana ljudstva.

Ena najpomembnejših pridobitev Gorenjškega muzeja je bronast meč z Blejskega jezera in zakladna bronastih predmetov z Jelenovega klanca. V neposredni bližini je ležal skelet novorojenčka, najstarejšega doslej odkritega Kranjčana. Iz železne dobe je tudi keramični trinožnik, odkrit v grobu iz Kranja in gradivo iz gomil pri Tupaličah.

ROMANVS SVM

S prihodom Rimljanov se v naših krajih zaključi prazgodovina in začne obdobje antike. Ob zgodnjerimskih najdbah iz Kranja in predmetih iz staroselskega grobišča na Bobovku spoznamo čas, ko so Rimljani zasedli Gorenjsko in jo vključili v mestno okrožje novoustanovljenega mesta Emone. O življenju in obrtnem znanju v antiki priča tesarsko orodje iz zakladne najdbe z Grdavovega hriba pri Radomljah. Pozna antika, čas tik pred prihodom Slovanov, je predstavljena z najlepšimi najdbami z Ajdne in Kranja, z dvorišča gradu Khislstein, kjer je bila odkrita steklarska delavnica iz 6. stoletja.

KARNIJ POSTANE KRANJ in CARNIOLA, SCLAVORUM PATRIA

V zadnji sobi je predstavljen čas preseljevanj, ko Karnij postane Kranj. Na ogled je izbor bogatih najdb iz germanskih grobov z grobišča v Lajhu, vključno z grobom kneginja, odkritim leta 2004.

Srčika razstave so najdbe iz staroslovanskih grobov iz Kranja in Bleda. Med največja odkritja zadnjega časa sodita razkošna oprema in orožje z Bašlja, ki dokazujeta obstoj plemenske aristokracije kneževine Karniole.

Razstavo dopolnjuje mojstrske makete Ivana Selana, ki prikazuje mesto Kranj z najbližjo okolico iz časa tik pred drugo svetovno vojno. Na njej so svetlobno označena arheološka najdišča.

Prizor z mamutom in fosilnimi ribami z jezerca na Bobovku. Ostanki bizona so bili najdeni v Lešah.

Rekonstrukcija prizora življenja v neolitski koči na Drulovki.

Vitrine z rimskodobnimi nagrobniki in grobovi z Bobovka.