Nadja Terčon, Pomorski muzej - Museo del mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano
SAVA in JOLANDA
Prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji
Ženske in morje ter vstop Slovenk v moški svet pomorskega poklica
Sava in Jolanda, prvi Slovenki, ki sta se izšolali za poklicni pomorščakinji. Obe sta dobili delo na ladji. Odločitev
Save Kaluža in Jolande Gruden za življenje z morjem sodi
v ženskam naklonjeni čas socialistične Jugoslavije. Sava in
Jolanda sta bili mladi, vedoželjni in ambiciozni, pogumni
in drzni ženski, obe iz družin, ki so ju podpirale. Sledili sta
svojim sanjam in se vpisali na šolo, kamor dekliška noga
še ni stopila.
Njun vstop v »moško« šolanje, matura, kadetura, poročniški izpit in zaposlitev na ladjah Jugolinije in Splošne plovbe pomenijo začetek vstopa Slovenk in Jugoslovank v tradicionalni moški poklic. Šolanje in kariera obeh sta bila zaznamovana s težkimi in upa polnimi razmerami prvega povojnega desetletja na Primorskem. Šolanje v slovenskem jeziku so bile sanje vseh, ki so bili dotlej primorani izobra- ževati se v italijanščini. Dekleti sta izkoristili ugoden čas, ko je nastala nova, pomorska šola z namenom, da bi bila v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) zgled, kako se gradi socializem tudi v Istri in kaj za vse to pomeni.
Sava in Jolanda sta postali začetnici nove dobe. Orali sta ledino. Bili sta brez vzornic, a sta postali vzornici. Vsak njun korak, vsaka odločitev je bila zgolj njuna lastna. Tlakovali sta pot in odpirali ženskam možnost šolanja ter zaposlitve v pomorstvu.
Sava in Jolanda sta bili izjemno moderni ženski svojega časa. Bili sta družbena in medijska atrakcija. Materinstvo in skrb za družino sta ju kasneje usidrali na kopno, podobno kot tudi njune naslednice.
Njun vstop v »moško« šolanje, matura, kadetura, poročniški izpit in zaposlitev na ladjah Jugolinije in Splošne plovbe pomenijo začetek vstopa Slovenk in Jugoslovank v tradicionalni moški poklic. Šolanje in kariera obeh sta bila zaznamovana s težkimi in upa polnimi razmerami prvega povojnega desetletja na Primorskem. Šolanje v slovenskem jeziku so bile sanje vseh, ki so bili dotlej primorani izobra- ževati se v italijanščini. Dekleti sta izkoristili ugoden čas, ko je nastala nova, pomorska šola z namenom, da bi bila v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) zgled, kako se gradi socializem tudi v Istri in kaj za vse to pomeni.
Sava in Jolanda sta postali začetnici nove dobe. Orali sta ledino. Bili sta brez vzornic, a sta postali vzornici. Vsak njun korak, vsaka odločitev je bila zgolj njuna lastna. Tlakovali sta pot in odpirali ženskam možnost šolanja ter zaposlitve v pomorstvu.
Sava in Jolanda sta bili izjemno moderni ženski svojega časa. Bili sta družbena in medijska atrakcija. Materinstvo in skrb za družino sta ju kasneje usidrali na kopno, podobno kot tudi njune naslednice.
Sava Kaluža in Jolanda Gruden na jamboru šolske ladje Viševica poleti leta 1948. BODOČI SLOVENSKI
KAPITANICI, so napisali v naslovu k fotografiji v časopisu Glas mladih, ki je izšel v Trstu 21. 8. 1948.
»Kapitanka Sava«
Sava Kaluža (Ilirska Bistrica, 17. 6. 1929 – Lucija, 4. 10. 2014)
Po končanem pomorskem šolanju je Sava Kaluža plula na ladjah
reške Jugolinije Titograd in Hrvatska, nekaj časa na čolnih Obalne
plovbe ter na ladji Bled. Po dokončnem izkrcanju se je zaposlila v
upravi Splošne plovbe Piran in tam delala do upokojitve.
»Rojena pomorščakinja«
Jolanda Gruden, poročena Mažer (Nabrežina, 9. 5. 1930 – Reka, 24. 1. 2014)
Jolanda Gruden je po končanem šolanju plula na ladjah pomorskega
podjetja Jugolinija z Reke – Hrvatska, Bosna in Titograd, nato pa do
poroke s kapitanom Srećkom Mažerjem delala v pomorski agenciji
Mediterranea v Trstu.
Pomorska knjižica Save Kaluža
Pomorska knjižica Jolande Gruden
Pomorska knjižica je najpomembnejši pomorščakov dokument, je
»osebna izkaznica in posebna listina o zaposlitvi na pomorsko-trgovskih
ladjah in jahtah, dalje kot dokazilo o opravljeni službi na ladji in kot potni
list v primerih, ko pomorščak potuje v inozemstvo, da se tam ukrca, ali se
vrača iz inozemstva«.
Vsak državljan FNRJ (Federativna narodna republika Jugoslavija), ki se je želel zaposliti na trgovskih ladjah ali jahtah na delovnih mestih poveljnika, častnikov ter palubne, strojne, radiotelegrafske in administrativne službe, je moral imeti pomorsko knjižico. Ta odredba je slonela na jugoslovanski uredbi o pomorskih knjižicah, ki jo je objavil Službeni list FNRJ leta 1946 (št. 69), objavljena pa je bila tudi v Pomorskem godišnjaku za leta 1941–1951. Savi Kaluža so pomorsko knjižico izdali na Reki, Jolandi Gruden pa že v Piranu.
Vsak državljan FNRJ (Federativna narodna republika Jugoslavija), ki se je želel zaposliti na trgovskih ladjah ali jahtah na delovnih mestih poveljnika, častnikov ter palubne, strojne, radiotelegrafske in administrativne službe, je moral imeti pomorsko knjižico. Ta odredba je slonela na jugoslovanski uredbi o pomorskih knjižicah, ki jo je objavil Službeni list FNRJ leta 1946 (št. 69), objavljena pa je bila tudi v Pomorskem godišnjaku za leta 1941–1951. Savi Kaluža so pomorsko knjižico izdali na Reki, Jolandi Gruden pa že v Piranu.
Zbor dijakov na ladji Viševica v koprskem pristanišču 15. 8. 1948 tik pred odplutjem
na plovbo po Jadranskem morju. V ospredju sta Sava Kaluža in Jolanda Gruden. Na
prvo potovanje z ladjo Viševica so se dijaki odpravili v novih uniformah, ki so jih sicer
oblekli na vseh uradnih izhodih po jugoslovanskih obalnih mestih.
