2019
Gorenjski muzej se ponaša s petindvajsetletno tradicijo študijskih krožkov, ki jih vodijo za to usposobljeni mentorji. V letu 2019 so potekali sledeči:
1. DOMAČI KRAJ, NEBEŠKI RAJ
V letošnjem letu je na novo zaživel študijski krožek Domači kraj, nebeški raj v vasi Prebačevo, ki ga je obiskovalo petnajst udeležencev različnih generacij, poklicnih usmeritev in zanimanj. Mentorica študijskega krožka je bila Alenka Pipan. Družili so se v pisarni Vaške skupnosti Prebačevo. Na enajstih srečanjih so udeleženci krožka spoznavali zgodovino domačega kraja, nepremično kulturno dediščino s poudarkom na kapelicah in znamenjih, kulturno dediščino občine Šenčur v očeh umetnikov ter naravno in kulturno dediščino vasi med Miljami in Hotemažami. Sprehodili so se po učni poti ob reki Kokri ter obiskali Hišo čez cesto in Šuštarjevo domačijo. Udeleženci krožka so Gorenjskemu muzeju predali 60 starih fotografij v digitalno obdelavo. Delo študijskega krožka je bilo predstavljeno v tiskanih medijih, spletni strani Gorenjskega muzeja in družbenih omrežjih. Delo študijskega krožka se bo nadaljevalo, zato vabljeni tako vaščani Prebačevega kot vsi, ki vas zanima lokalna zgodovina, da se pridružite študijskemu krožku v četrtek, 26. septembra 2019, ob 20. uri v pisarni Vaške skupnosti Prebačevo na naslovu Prebačevo 63.
2. KRANJČANI
Krožek deluje od junija 2016 z jedrom istih članov, ki se jim vsako leto kdo pridruži na novo. Zelo delovno je bilo leto 2017, ko je večina članov zapisala spomine na svoje otroštvo v Kranju. Gorenjski muzej je pripravil razstavo njihovih igrač in izdal knjigo z naslovom En ten tentera. V letu 2018 in 2019 še naprej spoznavamo mesto Kranj, ulice, hiše, ljudi. Posebej se posvečamo kranjskim meščanskim družinam; podrobneje smo obravnavali meščanske nagrobnike na starem delu kranjskega pokopališča ter vile v severnem predmestju Kranja. Ob tem je nastalo devet avdio posnetkov (približno 18 ur) spominov na ljudi in dogodke v 20. stoletju. Posamezni člani so predstavili svoje družine. Dodali smo še zbrano gradivo iz muzeja in posebej obsežno predstavili rodovnik družine Pirc ter več družin z istim priimkom Majdič v Kranju in njihove dejavnosti. Pripravljeno je še več predavanj, ki bodo prišla na vrsto v novem šolskem letu. Člani krožka si želijo več razstav, še najbolj pa stalno razstavo o Kranju. Zato smo šli pogledat muzeje v Bohinju, kako je tam Gorenjski muzej nedavno pripravil stalno razstavo Zakladi Bohinja v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici.
Hrbtenica našega dela je spoznavanje kranjskih ulic in hiš na njih. Ob tem ustvarjamo prevajalnik hišnih številk od sodobnosti nazaj v 19. stoletje, kmalu bo povsem dokončan. Imamo vizijo združiti podatke o lastnikih vsake hiše s starimi fotografijami stavbe oz. ulice in zgodbo družine, ki je tam stanovala. V tem vidimo zelo primeren način spominjanja »starih Kranjčanov«. Ob tem ustvarjamo svoj pogled na kulturno dediščino mesta Kranja in ga širimo med Kranjčani.
V letu 2019/2020 bomo nadaljevali z zbiranjem družinskih zgodb in predstavljanjem kranjskih meščanov. Ker je študijski krožek zelo svoboden način dela, se bomo sproti dogovarjali, se odzivali na priložnosti za pridobivanje novega znanja in tudi za predstavitev našega dela. Pogledali bomo rodovnik družine Pleiweiss, zgodbo zdravnika dr. Bežka, povezovanje mesta s podeželjem prek sitarskih podjetnikov, družine veleposestnikov Erženov z Zg. Bitenj in še veliko več. Za javnost bomo pripravili muzejski večer o režiserju Francetu Štiglicu, ki se je rodil v Kranju in se vanj zelo rad vračal.
Prvo srečanje krožka Kranjčani v novem šolskem letu bo v ponedeljek, 7. oktobra 2019, ob 15. uri v Vojnomirovi dvorani na Tomšičevi 42.
3. POSKUSIMO KUHATI PO VODNIKOVO
Študijski krožek Poskusimo kuhati po Vodnikovo je potekal od marca 2019 do septembra 2019 na Koprivniku v Bohinj. Članice krožka so bile ženske s Koprivnika in Gorjuš. Naš namen je bil, da se v Vodnikovem letu 2019 spomnimo prvega župnika na Koprivniku na prav poseben način. Čeprav je Valentin Vodnik kot župnik živel na Koprivniku in Gorjušah le tri leta, se vaščani obeh vasi z njim čutijo zelo povezani. Odločile smo se, da se bomo preizkusile v pripravi jedi po receptih iz Kuharskih bukev in na ta način oživele prvo kuharsko knjigo v slovenskem jeziku. Valentin Vodnik je recepte prevajal iz nemškega jezika. Najbolj znan del knjige je uvod, v katerem na duhovit način zapiše navodila kuharicam za pravilno in zdravo kuhanje. Za moto smo si vzele Vodnikovo razlago besede kuhati: /../ Kuhati se pravi: narediti jedi pripravne za človeški užitek.
Kot priprave na delo smo sprva spoznavale prehranjevalne navade na Kranjskem v 18. stoletju. Obiskale smo Vodnikovo domačijo v Šiški, kjer smo se udeležile predavanja dr. Janeza Bogataja In zakaj nam je nos ravno nad usti. Ob tem smo se seznanile tudi z njegovim prevod knjige v sodobno slovenščino. Nato je sledilo pregledovanje jedi, preučevanje postopkov, pripomočkov, sestavin in merskih enot.
Kuharske bukve ne prinašajo receptov za tradicionalne slovenske jedi, saj Vodnik ni opisoval hrane, ki so jo jedli, pač pa je podajal smernice, kako naj bi jedli. Nekateri recepti so nas zato s svojimi sestavinami, njihovimi kombinacijami in okusi močno presenetili. V Kuharskih bukvah je veliko receptov za polže, žabe in želve … Ugotovile smo, da Vodnik v svojih receptih uporablja veliko masla, jajc in sladkorja, kljub temu da v uvodu v svojo kuharsko knjigo govori o zdravem prehranjevanju.
Odločile smo se, da bo naša končna akcija predstavitev izbranih jedi na Vodnikovih dnevih na Koprivniku, ki so se odvijali v septembru. Nazadnje se je naše sodelovanje z lokalno skupnostjo razširilo na več dni. Ob začetku Vodnikovih dni smo se dogovorile, da si ogledamo predstavo Andreje Rozmana Roze in Alenke Tetičkovič Ko ljubljanski vodnik sreča Vodnika v dvorani na Gorjušah. Pred degustacijo izbranih jedi je sledila še predstavitev študijskega krožka preko panojev in krajša predstava gledališča 2B na temo Vodnikovih kuharskih bukev.
4. ZVEDAVE PUNCE
Gorenjski muzej od pomladi leta 2015 v Smledniku vodi študijski krožek Zvedave punce, zgodil se je na povabilo krajevne skupnosti Smlednik. Skupina upokojenk se osredotoča na različna ročna dela in razmišljanja o samooskrbi in zdravem načinu življenja. Zelo rade polstijo volno, delavnice mokrega in suhega polstenja pripravlja članica krožka Eva Fabjančič. Spoznavale so zelišča, sušenje rastlin in sadežev, rade pa tudi gredo naokrog in se kaj novega naučijo. Vsako leto v maju z razstavo izdelkov in degustacijo shrankov sodelujejo na vaški prireditvi Flancanje. Izdale so tudi dve knjižici, prvo v letu 2018 in drugo 2019.
V letu 2019 so v okolici Smlednika iskale pridelovalce in predelovalce hrane, ki delujejo prijazno do narave in so osnova za zdravo življenje. Obiskale so kmetijo Malenšek v Žlebeh, ki se ukvarja s pridelavo in predelavo mleka, in eko kmetijo Logar v Lokarjah, ki je znana po pridelavi eko žit. Na obeh kmetijah so izvedele marsikaj zanimivega in poučnega.
Glavnino programa so namenile pletenju. Pozanimale so se, kako je bilo nekdaj s to dejavnostjo v teh krajih. Poiskale so sogovornike, zapisale njihove pripovedi in jih objavile v svoji knjižici za razmislek o tovrstni preteklosti Smlednika.
Spletle so nogavice in »obule« svoje sorodnike in prijatelje, nekaj pa so jih podarile Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, ki jih je prodal v knjigarni in trgovinici Zebra gre Na Luno. Tudi kvačkale so in izdelale prijemalke zase in za darila. Za vaški vrt, ki združuje mnogo prebivalcev Smlednika in okoliških vasi, so iz šibja spletle ograjice za posamezne vrste zelišč.
Članicam krožka vse, kar se naučijo in naredijo na svojih srečanjih, veliko pomeni, še bolj pa jih razveseljuje druženje in povezovanje v kraju. Mimogrede si izmenjajo še recepte za pripravo okusnih jedi, shrankov in sladic in se vzpodbujajo z dobrimi izkušnjami pri vrtnarjenju.
Brošura Zvezdave punce, maj 2017
