Splošno
Da bi zagotovili pozitivno uporabniško izkušnjo s spletnim mestom www.gorenjski-muzej.si za vse spletne uporabnike, smo pri izdelavi sledili smernicam WCAG 2.0 (angl.: Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0). Smernice vsebujejo razlago, kako zagotoviti, da so spletne vsebine dostopne osebam z omejitvami in uporabniško prijazne za vse.
Gorenjski muzej se zavezuje, da bo omogočala dostopnost spletišča www.gorenjski-muzej.si v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij vsem uporabnikom.
Izjava o dostopnosti
Ta izjava o dostopnosti se nanaša na spletišče www.gorenjski-muzej.si.
Za zagotavljanje zahtev glede dostopnosti so bile sistemsko zagotovljene nekatere prilagoditve, kot so:
- ustrezni barvni kontrasti (med besedilom in ozadjem),
- spreminjanje tipa velikosti fontov,
- označitev vsebine (krepko, poudari fokus),
- povečava.
Stopnja skladnosti
Spletišče www.gorenjski-muzej.si je delno skladno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zaradi spodaj navedenih izjem.
Nedostopna vsebina
Dostopnost spletišča www.gorenjski-muzej.si nenehno spremljamo in sproti izboljšujemo posamezne elemente dostopnosti. Kljub temu nekatere objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Primeri takih vsebin so skenirani dokumenti v PDF obliki zapisa.
Priprava izjave o dostopnosti
- Ta izjava je bila pripravljena 17. aprila 2023 na podlagi samoocene.
- Izjava je bila nazadnje pregledana 17. aprila 2023.
Povratne in kontaktne informacije
Obiskovalci pri brskanju po spletišču www.gorenjski-muzej.si kljub prizadevanjem, da bi bile vse spletne strani čim bolj dostopne in uporabnikom prijazne, lahko občasno naletijo na težave z dostopnostjo.
Obvestilo o morebitnih primerih neskladnosti objav z določili Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij in zahteve po posredovanju informacij v dostopni obliki lahko pošljete po elektronski pošti na naslov info@gorenjski-muzej.si.
Odgovor boste prejeli v roku osmih dni od prejema obvestila oziroma prošnje.
Nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij
Nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnega sektorja izvaja:
Ministrstvo za javno upravo
Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost
Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana
gp.uiv@gov.si
Nov
21
čet
Muzejski večer
MESTNA HIŠA
v četrtek, 21. novembra 2024, ob 18. uri v Renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4.
Predavali bodo: konservatorki mag. Maja Avguštin in Sabina Ravnikar, ZVKDS OE Kranj in Vid Klančar, samozaposlen v kulturi, arhitekt konservator.
Na predavanju vam bodo konservatorji predstavili stavbni razvoj dveh osrednjih stavb v mestnem jedru Kranja, njun večplasten stavbno zgodovinski razvoj in družbeni pomen. Odstrta bodo tudi nova spoznanja in odkritja o arhitekturni zgodovini, predstavljeni in ovrednoteni bodo posegi v preteklih dveh stoletjih. V zaključku se bomo dotaknili aktualnega projekta Konservatorski načrt, ki je nastal v skladu s strokovnimi izhodišči Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj za potrebe novih načrtovanih posegov.
VLJUDNO VABLJENI
Nov
28
čet
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Prešeren in pesniške oblike
v četrtek, 28. novembra 2024, ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše v Kranju, Prešernova 7.
Iz vsebine razstave:
France Prešeren je slovenski jezik dvignil med druge evropske jezike. To pa ni bilo naključje, ampak načrtno prizadevanje. Slovenščino je na najbolj virtuozen način spletal v najzahtevnejše pesniške oblike, ki jih je spoznaval s prebiranjem literature v drugih evropskih jezikih. Pri tem mu je odločilno pomagal prijatelj in mentor Matija Čop, licejski knjižničar in bržkone na področju literature in jezikoslovja eden najbolj izobraženih Kranjcev.
Zgodnja Prešernova dela so ujeta v pesniški obliki balade in romance, obvladal je italijanski sonet. Z magistralami Sonetnega venca se je pesnik povzpel na nivo samega Danteja in Petrarce, pod arabskim vplivom je ustvaril Gazele, pod španskim vplivom pa Gloso. Napoved, da bo Prešeren pisal tudi prozo, se naposled ni uresničila, je pa napisal najpomembnejšo epsko pesnitev, kar jih pozna slovenska literarna zgodovina 19. in 20. stoletja. Med vidnejšimi oblikami je treba omeniti še himno in epigrame. Zdravljica je sicer najprej nastala kot pesem napitnica in je himnično vrednost dobila po pesnikovi smrti, za svoje epigrame pa je Prešeren iznašel prav posebno poimenovanje – sršeni. Njihova vsebina je bila namreč precej pekoča!
Razstavo bodo spremljale ilustracije akademske umetnice Barbare Pintar in drugih avtorjev iz zbirk Gorenjskega muzeja.
Ilustracija: Barbara Pintar
VLJUDNO VABLJENI
![[:SI]Muzejski večer Mestna hiša[:] @ Mestna hiša](https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2024/11/Mestna-hisa-Tonwn-Hall-300x199.jpg)
![[:SI]Odprtje razstave Prešeren in pesniške oblike[:] @ Prešernova hiša](https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2024/11/slika-214x300.jpg)
