V soboto, 17. junija 2023, na Poletno muzejsko noč, vas ob 19. uri vabimo v Muzej Tomaža Godca na odprtje razstave

LES: lep, uporaben in trajen. 

Razstava prikazuje, kako lahko z velikim spoštovanjem do lesa, ročnega dela in zgodovine mlada družina kar sama obnovi staro leseno hišo. Graditeljska znanja in znanja, povezana z lesom, ki so jih naši predniki izoblikovali na osnovi stoletnih izkušenj postavljanja lesenih zgradb, zagotovo tudi v Bohinju še niso pozabljena. 

»Tudi midva sva na les gledala kot na material, ki pač obstaja. Uporabljamo ga zato, ker se preprosto reže in oblikuje in je znan kot topel material. A s selitvijo na podeželje, med prekrasne gozdove, je les z vsakim letom postajal čedalje pomembnejši v najinem življenju. […] Tisti, ki imamo radi les, pravimo, da mora biti najprej izdelek in šele nato kurivo. In tako bi morali vsi začeti gledati na les.« (Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert: Življenje in delo z lesom: od drevesa do izdelka: Hiša Mandrova, 2022)

V Sloveniji, ki je zelo gozdnata dežela, je bil les dolgo časa osnovno in edino stavbno gradivo. Hiše so se vedno prilagajale pokrajini in prostoru, kjer so stale. In v Bohinju, kjer je kraljeval gozd, je bila poleg kamna zagotovo najbolj smiselna uporaba lesa kot gradbenega materiala. V bohinjskem okolju so hiše odražale tudi kmečki način življenja in mišljenja. Tudi graditelji stanov, tj. začasnih pastirskih bivališč, so v Bohinju uporabljali naravne materiale, ki so bili na voljo na mestu gradnje: les in kamen. Oba materiala sta bila v stavbe vgrajena skoraj v enaki obliki, kot sta bila najdena v naravi. Obdelava lesa je bila samo mehanska: žaganje, tesanje, rezanje, luščenje … Les je material, ki nam omogoča gradnjo z najmanjšim možnim vplivom na okolje. Uporaba lesa je v resnici preprosta in primerna tudi za prihodnost. Objekti iz lesa so preživeli stoletja, če so bili narejeni skladno z lastnostmi materiala. Les mora tudi danes postati material, s katerim se bomo ponovno naučili delati na način, na katerega bomo uresničili naše želje in pričakovanja. Vsaka stvar, ki jo naredimo z lastnimi rokami, ima veliko večjo vrednost od kupljene, saj v nas vzbudi občutek zadovoljstva. Življenje v leseni hiši je bivanje prihodnosti.

»/…/ Delo z lesom je delo z glavo. Takoj ko narediš nekaj, česar les ne bo zmogel, ti bo to zelo jasno pokazal. Ker je zgradba lesa neenakomerna, ti bo nakazal tudi novo smer, kako stvari narediti drugače.« (Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert: Življenje in delo z lesom: od drevesa do izdelka: Hiša Mandrova, 2022, str. 275)

Razstava bo na ogled do 30. septembra 2023.

VLJUDNO VABLJENI