Torkov kulturni vdih – Iztok Geister
Tomšičeva 44
4000 Kranj
Torkov kulturni vdih:
Iztok Geister – predstavitev pesniške zbirke z naslovom Tihe stvari, ki bo izšla ob razstavi Marka Pogačnika v Galeriji Prešernovih nagrajencev v torek, 13. avgusta 2024, ob 20. uri na vrtu gradu Khislstein.
Nekaj podatkov:
Iztok Geister (1945). Prve pesmi je objavil v gimnazijskem glasilu Plamenica leta 1963, kasneje v revijah Perspektive, Problemi, Dialogi, Literatura in Poetikon. Pesniške zbirke: OHO (1966), Pegam in Lambergar (1968), Ikebana (1969), Žalostna majna (1969), Pesmi (1972), Parjenje čevljev (1977), Večni krog (1995), Plavje in usedline (1996), Ptičja strašila (1996), Besede ženskega pomena (2002), Hvalnica ruju (2004), Lepolistje (2007) in Potonikini vrtovi (2022). Napisal je tudi kar nekaj proznih, esejističnih in poljudnoznanstvenih knjig. Za svoje delo je prejel več priznanj: Zlata ptica (za poezijo), Rožančeva nagrada (za esejistiko), Nagrada Prešernovega sklada (za prozo) in Zlatnik poezije (za doprinos k slovenski poeziji). Veliko pozornosti posveča človekovemu odnosu do narave. Za njegov pogled na svet je najznačilnejše zagovorništvo narave, kar pomeni, da naj bi na naš odnos do narave temeljil na spoštovanju živih bitij in prilagajanju spremembam.
Marko Pogačnik (1944) išče pri svojem delu načine, kako lahko umetnost sodeluje pri oblikovanju in ozemljitvi celovite kulture, ki jo imenuje »kultura Gaje«. Pri tem razvija različne oblike izražanja bodisi v obliki likovnega pristopa, kot je risba, kot so prostorske postavitve iz naravnih materialov ali delavnice v naravni ali mestni krajini. Razvil je geopunkturo, akupunkturi podobno metodo skupinskega dela s postavitvijo kamnov in klesanimi kozmogrami. Temelj njegovega dela je OHO-jevska paradigma razvita v 60-h letih prejšnjega stoletja skupaj z Iztokom Geistrom. Objavlja knjige od OHO-jevskega obdobja dalje, med drugim: Ples Zemljine preobrazbe, Modrost Zemlje in Kristusova navzočnost, Ustvarimo kulturo Gaje, Ljubezenska sfera Zemlje. V svetu deluje kot Unesco v umetnik za mir.