Ob slovenskem kulturnem prazniku vas vabimo na odprtje razstave

»Kedar bodem ženin, bodeš me slikal.«

Likovne upodobitve Franceta Prešerna

v četrtek, 6. februarja 2025, ob 18. uri v Prešernovo hišo v Kranju, Prešernova 7.

Skozi pesmi dr. Franceta Prešerna sledimo njegovi življenjski poti in vplivu kulturnozgodovinskih razmer, v katerih je ustvarjal. Pesnikova poezija nam je razgrnila njegov značaj, njegova hotenja in hrepenenja. Prešernova resnična zunanja podoba pa ostaja neznana, čeprav so ga poskušali upodobiti številni slikarji, kiparji, ilustratorji, karikaturisti in celo ustvarjalci stripov.

Anekdot in zgodb o tem, kdo vse je želel Prešerna za časa življenja naslikati in kako se je poziranju za portret izmikal, je veliko. Pesnik je imel v Ljubljani stik z mnogimi slikarji, ki so ga hoteli portretirati, med drugimi z Matevžem Langusom, ki je naslikal osebnosti iz takratnega Prešernovega kroga, a je Prešeren vse njihove prošnje zavrnil. Langusa je nekoč v šali odpravil, rekoč: »Ko se bom poročil, me boš naslikal.« Vemo, da se Prešeren ni poročil.   

Portretirati se Prešeren ni maral, menda zato, ker ni imel časa več ur sedeti pri miru, morda pa je v resnici želel, da o njem, po njegovi smrti, govori njegova poezija in ne njegova podoba. A po pesnikovi smrti je v skladu z zanimanjem za njegovo delo in življenje raslo tudi zanimanje za njegovo zunanjo podobo. Prav vsi želimo poznati podobo nekoga, ki je tako zaznamoval naš narod, kot ga je France Prešeren.     

V času Prešernovega življenja ni nastal noben njegov portret ali fotografija, zato pesnikove upodobitve, nastale po njegovi smrti, prej predstavljajo njegovo osebnost in pomen kot zunanji videz. Likovna dela so namreč nastala po opisih Prešernove zunanjosti njegovih sodobnikov, po fotografijah njegovih ožjih sorodnikov – sestre Lenke in bratranca Antona Svetine, ki jima je bil Prešeren podoben. Nastali portreti odslikavajo predstave avtorjev o upodobljenčevem videzu, njihov slog in smernice obdobij, v katerih so nastali.

Upodabljanja Prešernove podobe se je lotilo in se še lotevajo številni umetniki. A bolj kot to, kako so se približali resničnemu videzu našega pesnika, je zanimivo, na kakšen način so ga želeli predstaviti. Predstavljamo vam izbrane likovne upodobitve dr. Franceta Prešerna iz zbirke Gorenjskega muzeja in Prešernove spomenike iz Kranja.

VLJUDNO VABLJENI