Gorenjski muzej Vas vljudno vabi na ogled razstave ob Slovenskem kulturnem prazniku Al žlahtne kranjske tam cveto besede – 150 let Narodne čitalnice v Kranju v Prešernovi hiši, Prešernova 7, Kranj. Razstavo je na predvečer Slovenskega kulturnega praznika odprla podžupanja Mestne občine Kranj, gospa Nada Mihajlovič.

Pri utrjevanju slovenske narodne zavesti  in rabe slovenskega jezika med meščanstvom so imele pomembno vlogo čitalnice. V šestdesetih letih 19. stoletja  so jih ustanovili v večini slovenskih mest in trgov. Na Gorenjskem je bila prva leta 1862 v Škofji Loki. To je bila spodbuda tudi za kranjske meščane, ki  so svojo čitalnico ustanovili 29. januarja na občnem zboru na Stari pošti. Prvi predsednik je bil Matej Pirc. 

zboru na Stari pošti. Prvi predsednik je bil Matej Pirc. 

16. avgusta 1863 so slovesno odprli društvene prostore v hiši Petra Mayrja (pri Petrčku). Narodna čitalnica je bila ustanovljena 14 let po Prešernovi smrti, a zaradi njegove veličine, je bil “spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna čitalnici vedno svet” (I. Fugina, 1933)

Kranjska Narodna čitalnica si je štela v dolžnost oživljati spomin na dr. Franceta Prešerna. Ob ustanovitvi, januarja 1863, je prevzela v oskrbo njegov grob. Ob 1. novembru so ga okrasili s cvetjem, čitalniški pevci pa so na grobu zapeli nekaj pesmi.

Na večerni prireditvi pa sta navzoče  nagovorila državni in deželni poslanec dr. Lovro Toman in dr. Janez Bleiweis, glavni pobudnik narodnih čitalnic.

V čitalnici so se odvijale prireditve v slovenskem jeziku s petjem, instrumentalno glasbo, dramskimi in gledališkimi prizori ter različnimi predavanji. Imenovale so se besede.

Prva beseda kranjske narodne čitalnice je bila na dan njegove smrti, 8. februarja 1863. Tudi v naslednjih letih so običajno pripravljali »besede« ob obletnicah njegovega rojstva in smrti. Kadar so Kranj obiskali tuji gostje, so jih člani čitalnice spremili na grob dr. Franceta Prešerna.

Ob stoti obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna je Narodna čitalnica prevzela organizacijo velike prireditve. Osrednji dogodek je bilo odkritje spominske plošče na Prešernovi hiši. Plošča ja bila dar Narodne čitalnice pesniku dr. Francetu Prešernu. Župan Karel Šavnik se ji je za to plemenito dejanje zahvalil in končal z željo: “da bi hodili po poti, katero nam je pokazal Prešeren v svojih poezijah, po poti ljubezni do slovenske domovine.”

V kranjski narodni čitalnici imajo svoje začetke danes v Kranju delujoče kulturne institucije: Mestna knjižnica, Prešernovo gledališče in Glasbena šola. Že pred prvo svetovno vojno so želeli ustanoviti tudi muzej, a jim ni uspelo.

Duhovna dediščina, ki jo je narodna čitalnica zapustila Kranju, je vredna spoštovanja in spomina.