Muzejski večer Mnogo hrupa za nič: Potek in ozadje odkritja “staroslovanskega svetišča” na ptujskem gradu; gost mag. Izidor Janžekovič
Tomšičeva 42
4000 Kranj
Vljudno vabljeni na muzejski večer mag. Izidorja Janžekoviča, ki nam je pripravil predavanje
Mnogo hrupa za nič: Potek in ozadje odkritja “staroslovanskega svetišča” na ptujskem gradu v četrtek, 24. septembra 2020, ob 19. uri v Ullrichovi hiši, Tomšičeva 42, Kranj.
Vsebina predavanja:
Neposredno po viharnih pretresih druge svetovne vojne so na ptujskem gradu potekala takrat največja arheološka izkopavanja v Jugoslaviji, s katerimi so želeli dokazati “edinstvo v kulturnih predmetih naših slovanskih pradedov v arealih etničnih mej današnjih Jugoslovenov.” Tako so zapisali vodilni slovenski in hrvaški arheologi ter zgodovinarji na ptujskem gradu v pismu, ki so ga poslali Edvardu Kardelju na pariško mirovno konferenco septembra 1946. S tem so se seveda zoperstavili Hitlerjevemu “ukazu” iz začetka ofenzive na Jugoslavijo aprila 1941: “Naredite mi to deželo spet nemško!” Med velikimi izkopavanji na Ptuju so med drugim naleteli na objekt, ki so ga takrat interpretirali kot staroslovansko svetišče, kasneje pa kot srednjeveški stolp. Sledeč Heraklitovemu načelu »boj je oče vsega in vsemu kralj,« so soočena mnenja ene in druge strani. Predavanje je postavljeno v okvir povojne gradnje države, ko so zgodovinarji, fizični antropologi in arheologi pomagali postavljati novo državo na nove temelje.
Podatki o predavatelju: Izidor Janžekovič je magister zgodovine in magister arheologije. V Ljubljani je vzporedno diplomiral in magistriral tako iz arheologije kot iz zgodovine. Za magistrsko nalogo s temo “staroslovanskega svetišča” na Ptuju je prejel Prešernovo nagrado. Na Univerzi v Oxfordu (St Antony’s College) je dokončal magisterij iz britanske in evropske zgodovine v zgodnjem novem veku s temo ravnotežja pomorske moči. Ukvarja se predvsem s srednjim in zgodnjim novim vekom, izvirne znanstvene članke objavlja v domačih in tujih revijah. Trenutno opravlja doktorat na Dunaju in v Budimpešti, piše pa knjigo o prihodu krščanstva na naša tla in stiku z drugimi verami.
VLJUDNO VABLJENI
Zahodni plato ptujskega gradu z osrednjega grajskega poslopja med izkopavanji oktobra 1946. (foto: Rudolf Berce; Arheološki oddelek NMS)
Nemški vojni ujetniki med delom in njihovi stražarji vojaki. (foto: Rudolf Berce; Arheološki oddelek NMS).
Okostnjaki v omarah oziroma antropološki laboratorij na ptujskem gradu. (foto: Rudolf Berce; Arheološki oddelek NMS).
