Vljudno vabljeni na muzejski večer Vloga furlanskih stavbenikov v arhitekturi in stavbarstvu Gorenjske na prelomu 19. stoletja v četrtek, 21. aprila 2016, ob 19. uri v Vojnomirovo dvorano Ullrichove hiše, Tomšičeva 42, Kranj. Gostja večera bo dr. Nika Leben.

Dr. Nika Leben, konservatorska svetnica, zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Kranj, se v okviru varovanja naše kulturne dediščine podrobneje ukvarja tudi s proučevanjem arhitekture na prelomu 19. v 20. stoletje. Na predavanju bo predstavila izsledke svoje večletne raziskave opusa,  ki so ga ustvarili na Gorenjskem furlanski stavbeniki (italijansko costruttori edili) v obdobju od zadnje četrtine 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne leta 1914. Z izrazom furlanski so opredeljeni stavbeniki italijanskega in furlanskega rodu, ki so hodili na sezonsko delo na Gorenjsko iz bližnje Furlanije, pokrajine v severovzhodnem delu Italije. Furlanija je bila zaradi gospodarskih razmer znana po velikih migracijah delovne sile, ki so se povečale zlasti v 19. stoletju zaradi industrijske revolucije in razvoja turizma, saj so kraji v srednji Evropi in širše postali dostopnejši z izgradnjo železniškega omrežja. Med poklici so bili z gradbeno stroko povezani kvalitetni opekarji, zidarji, kamnoseki, mozaicisti, slikarji in drugi, ki so gradili v številnih krajih avstro-ogrske monarhije javne zgradbe, kot so šole, bolnice, hotele, muzeje, gledališča, sakralno arhitekturo, stanovanjske objekte in industrijske zgradbe ter infrastrukturne objekte. Večina furlanskih stavbenikov, ki so na prelomu stoletja delali na Gorenjskem, je bila doma iz Možaca (italijansko Moggio Udinese), ki leži okoli štirideset kilometrov severno od Udin, znano pa je po benediktinskem samostanu in krajinskem parku. Zbrano gradivo odstira nova imena stavbenikov, ki so gradili naša mesta in vasi, obenem je pomembno tudi z vidika regionalnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo.  Večina dokumentarnega gradiva o stavbenikih v Možacu se je namreč izgubila zaradi  frontne črte na kateri se je mesto znašlo med prvo sv. vojno leta 1914, tako da je edino gradivo, ki je ohranjeno o sezonskem delu furlanskih stavbenikov v naših arhivih.  Ne nazadnje je namen disertacije vzpodbuditi tudi širšo zainteresirano strokovno javnost k celovitemu pregledu deleža furlanskih stavbenikov v srednjeevropskem prostoru.