V sredo, 3. februarja 2016, vas ob 19. uri vabimo na odprtje razstave 170 let prihoda dr. Franceta Prešerna v Kranj. Razstavo bomo odprli v Kranjski hiši – Zavod za turizem in kulturo.

Kranj je bil v prvi polovici 19. stoletja majhno mesto  z okoli 2000 prebivalci in z 280 hišnimi številkami. Od Ljubljane, od koder se je oktobra 1846 preselil dr. France Prešeren, je bil desetkrat manjši. Mesto so najprej prizadele francoske vojne, še bolj pa požar leta 1811. Epidemija kolere je razsajala leta 1836. Mesto je izgubljalo večstoletni  videz, saj so bili mestno obzidje in stolpi v ruševinah. Še vedno pa so bili Kranjčani ponosni na svojo davno preteklost, ko je bila tu glavna utrdba dežele Kranjske. Morda so prav zato, na vladarja večkrat naslovili prošnjo, da bi sedež kresije iz Ljubljane premestili v Kranj.

Mestne oblasti so se morale otepati z dolgovi, dohodkov, ki so izvirali iz srednjega veka, je bilo vse manj. Začetki industrije v Kranju so bili skromni, zato so Kranjčani finančno pomoč iskali tudi pri vladarju. Cvetela pa je sejemska dejavnost, saj je bil kranjski žitni sejem najpomembnejši v deželi. V mestu so bili obrtniki vseh vrst – od krojačev, čevljarjev, pekov, kovačev in številnih gostilničarjev do kiparja. Meščani so se ukvarjali tudi s kmetijstvom.

Le redki meščani so se zanimali za slovenski jezik in narodno napredne ideje. Leta 1843 so začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice, ki jih je urejal kranjski rojak dr. Janez Bleiweis. Le par meščanov se je naročilo na časopis. Spodbudno pa je naraščalo število otrok v kranjski osnovni šoli.

Februarja 1846 je vladar odločil, da se število odvetnikov na Kranjskem poveča za štiri in da se novim odvetnikom za opravljanje odvetniške službe določijo kraji izven Ljubljane. Enemu izmed njih je bil kot kraj bivališča določen Kranj. Na to mesto je bil julija 1846 imenovan dr. France Prešeren, ki se je jeseni preselil v Kranj, kjer je živel do svoje smrti.

V letih, ko je dr. France Prešeren bival v Kranju, so le njegovi najbližji prijatelji razumeli veličino njegovega duha in ustvarjanja. A bilo je dovolj, da je spoštljiv  spomin na  pesnika ostal in živi.  Tako je dediščina dr. Franceta Prešerna in njegovega imena postala identiteta našega mesta. Naša dolžnost je, da jo še naprej krepimo. Razstava v Galeriji Kranjske hiše, ki pripoveduje zgodbo o Kranju pred 170-imi leti, je namenjena prav temu.