Odprtje razstave Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl
Tomšičeva ulica 44
4000 Kranj
Slovenija
![[:SI]Odprtje razstave Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl[:] @ Grad Khislstein | Kranj | Slovenija](https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/09/khisli-sternen1575-300x217.jpg)
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
GRAD KHISLSTEIN IN ZGODBE RODBINE KHISL
v petek, 9. novembra 2018, ob 18. uri v grad Khislstein v Kranju, Tomšičeva 44.
Razstava, ki je posvečena 440 letnici poimenovanja gradu Khislstein, bo na ogled do konca septembra 2019.
Še vedno marsikdo ne ve, da v Kranju, v starem mestnem jedru, stoji grad. Janez Vajkard Valvasor je v 17. stoletju zapisal, da kranjski grad stoji »nad Savo na najlepšem in najljubkejšem kraju mesta; prav lepo zre od zgoraj navzdol v Savo in uživa torej imeniten razgled.«
Zgodovina kranjskega gradu je starejša od Valvasorjevih zapisov in sega v 12. stoletje, ko je verjetno na robu savske terase stala utrdba, kjer je bival deželni grof za Kranjsko. Tu sta v sredini 13. stoletja ortenburška grofa Henrik in Friderik pridobila zemljišče, ki se je dvigalo nad savskim mostom ter dovoljenje za zidanje utrdbe. V sredini 16. stoletja je stavbo kupil Janez Khisl s Fužin pri Ljubljani. Izhajal je iz uspešne meščansko trgovske družine, ki ji je bil vladar zelo naklonjen zaradi njihovih sposobnosti in zaslug. S pametnimi poslovnimi odločitvami ni prišla le do bogastva, ugleda in moči, temveč tudi do plemiškega naziva.
Janez Khisl je bil lastnik mlina za izdelavo papirja in tedaj edine steklarne na Kranjskem. Njihov papir je bil opremljen z vodnim znakom, grbom Khislov. Janez Khisl je kranjski dvorec prezidal v grad, ki je leta 1578 z vladarjevim dovoljenjem dobil ime Khislstein. Grad v Kranju že 440 let nosi ime po lastniku Janezu Khislu, ki je najbolj zaslužen za današnjo podobo gradu.
Janez Khisl je bil tudi podpornik protestantizma in pristaš novega verskega nauka. Veljal je za velikega dobrotnika in pospeševalca znanosti in umetnosti ter slovenske protestantske književnosti. Imel je spoštljiv odnos do slovenske besede. Osebno se je zavzemal za izboljšanje materialnega stanja glasbenikov. Podpiral je Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina, predvsem pri ustanavljanju slovenske tiskarne. Tako med arhivskimi viri najdemo tudi zanimive dokumente z njihovimi podpisi.
VLJUDNO VABLJENI
