Odprtje razstave Ljubézni vére, in mirú in správe: France Prešeren v obdobju 1831–1836
Zoisova ulica 15
4264 Bohinjska Bistrica
Slovenija
Gorenjski muzej Vas vljudno vabi na odprtje razstave Ljubézni vére, in mirú in správe: France Prešeren v obdobju 1831–1836 v sredo, 1. februarja 2017, ob 18. uri v Muzej Tomaža Godca, Zoisova 15, Bohinjska Bistrica.
Iz vsebine razstave:
Prešernova klasična romantika je v tem obdobju dosegla svoj vrh, saj so v njem nastala dela, ki predstavljajo vrh njegove poezije.
Pesmi, ki so nastale v tem času, je Prešeren objavljal v pesniškem almanahu Krajnska čbelica, ki je prvič izšel leta 1830. Njen ustanovitelj, izdajatelj in urednik je bil Miha Kastelic, med sodelavci in avtorji so bili še France Prešeren, Matija Čop in Andrej Smole. Že ob izidu prvega zvezka je vlogo branilca Krajnske čbelice prevzel Matija Čop, ki jo je moral braniti pred janzenisti, sčasoma pa tudi pred cenzorjem Jernejem Kopitarjem.
Med letoma 1831 in 1833 je potekala tudi t. i. slovenska abecedna vojna, črkarska pravda med pristaši nove pisave »metelčice« in stare »bohoričice«. V to črkopisno, jezikoslovno in kulturno-literarno polemiko sta se dejavno vključila France Prešeren in Matija Čop, ki sta nasprotovala uvajanju nove pisave.
To obdobje je tudi čas Primčeve Julije, ki je močno zaznamovala Prešernovo življenje in njegovo nadaljnjo pesniško ustvarjalnost. Njej je posvetil številne pesmi, med njimi sta najbolj znani Gazele in Sonetni venec. Največ pretresov pa je v pesnikovo življenje prineslo leto 1835. Najprej je umrl stric Jožef, ki je nečaka vseskozi finančno podpiral in pri katerem je Prešeren tudi stanoval. Za Prešerna najtežji udarec pa je bila brez dvoma smrt njegovega prijatelja in literarnega mentorja Matija Čopa. Prešeren je tega leta tudi dokončno spoznal, da njegova ljubezen do Julije Primic ne bo uslišana. Prav Čopova nenadna smrt je v Prešernu zbudila potrebo po večjem pesniškem dejanju. Že jeseni in pozimi leta 1835 je začela nastajati pesnitev Krst pri Savici, ki jo je izdal v samozaložbi leta 1836.
VLJUDNO VABLJENI
