Leta 2005 so arheologi na dvorišču Tomšičeve ulice 38 v Kranju izkopali oklepa iz poznoantičnega časa, iz druge polovice 6. stoletja. Ležala sta na tlaku porušene stavbe, ki je v pozni antiki stala ob obzidju mesta Karnij, antične predhodnice Kranja.
Oklepa sodita v skupino t. i. lamelnih oklepov, sestavljenih iz ozkih železnih ploščic – lamel, ki so bile med seboj povezane z usnjenimi trakovi. Gre za edinstveno najdbo mednarodnega pomena. Njena posebnost je predvsem v tem, da so se kovinski deli obeh oklepov ohranili skoraj v celoti, kar je izjemno redko. Ostanki lamelnih oklepov so bili doslej odkriti v Evropi in Prednji Aziji na nekaj manj kot 100 arheoloških najdiščih. Med doslej najdenimi lamelnimi oklepi pa so bili na vsem svetu le štirje, ki so ohranjeni v podobnem obsegu kot oklepa iz Kranja. V večini ostalih primerov se je ohranilo le po nekaj posameznih ploščic.
Na obeh oklepih iz Kranja so mestoma vidni ostanki usnjenih trakov, s katerimi so bile ploščice sešite v oklep. Na osnovi sledov usnjenih trakov in lege ploščic smo lahko z gotovostjo ugotovili, na kakšen način so bile ploščice povezane med seboj in kako je oklep izgledal. Pri kranjskih oklepih gre zato v svetovnem merilu za enkraten prispevek k poznavanju lamelnih oklepov. Dosedanje rekonstrukcije zgradbe in podobe lamelnih oklepov so namreč zaradi pomanjkanja podatkov v veliki meri temeljile na domnevah.
Oklepa iz Kranja pa nista edinstvena le kot izjemno ohranjena primerka lamelnih oklepov, ki nudita vrsto materialnih podatkov, temveč na svoj način pričata tudi o tedanjih družbenih in zgodovinskih razmerah. Lamelne oklepe so izdelovali v bizantinskih delavnicah vojaške opreme, nosili pa so jih pripadniki bizantinske vojaške aristokracije. Kot oprema tedanje družbene elite so bili hkrati tudi njen statusni simbol. Oklepa iz Kranja dokazujeta, da je bilo mesto Karnij, ki so ga v drugi polovici 6. stoletja nadzirali Langobardi in je imelo v poznoantičnem času izredno pomembno strateško vlogo na obrobju bizantinskega imperija, tesno povezano z bizantinskim svetom ali neposredno odvisno od njega. Najdena oklepa hkrati dokazujeta, da se je langobardska družbena elita Karnija zgledovala po bizantinski eliti in uporabljala enake statusne simbole.