Gorenjski muzej vas vljudno vabi na predstavitev monografije 50 let KABINETA SLOVENSKE FOTOGRAFIJE PRI GORENJSKEM MUZEJU v četrtek, 29. septembra 2022, ob 19. uri. 

Ustanovitev KSF je povezana z bogato fotografsko tradicijo mesta Kranj, ki sega od fotografskih pionirjev Janeza Puharja (1814–1864) in Christiana Paierja (1839–1895) do prvega fotografskega kluba v mestu (ust. decembra 1910), in z aktualnim zanimanjem za fotografijo in fotografsko razstavno dejavnostjo.

Pobudo, ki jo je v članku »Moč fotografije: razmišljanje ob šestdesetletnici ustanovitve prvega slovenskega kluba fotografov-amaterjev« (Gorenjski glas, priloga Snovanja, št. 5, 25. 11. 1970) izrazil biolog, strokovni pisec, urednik, mentor in prevajalec Marko Aljančič (1933–2007), naj bi v rojstnem mestu Janeza Puharja osnovali stalno zbirko izbranih del slovenske fotografije, je obravnaval kranjski Fotokino klub Janez Puhar na slavnostni seji ob 60. obletnici prvega slovenskega amaterskega fotografskega društva v Kranju. Sklep o ustanovitvi Kabineta slovenske fotografije so istega dne pozdravili slovenski fotografi na posvetovanju ob XIII. republiški razstavi fotografije v avli Skupščine občine Kranj.

Prve seje Kabineta maja 1971 so se udeležili: umetnostni zgodovinar in direktor Gorenjskega muzeja dr. Cene Avguštin in fotografi Marko Aljančič, Stojan Kerbler, Tone Marčan, Janez Marenčič, Marjan Smerke in Alojzij Žibert. Stojan Kerbler je menil, da bi moral Kabinet zbirati tudi dokumentacijo o fotografiji, stare fotoaparate in druge predmete, literaturo o slovenski fotografiji ter kataloge in časopisne izrezke. Janez Marenčič je želel, da Kabinet poskrbi za dela umrlih in starejših avtorjev, zbirka Kabineta naj se dopolnjuje s fotografijami, ki bodo izbrane na razstavah, pozneje pa naj se začne sistematično zbiranje (iz zapisnika prve seje Kabineta).

Kabinet je nastal z željo, da bi bila na enem mestu shranjena najboljša dela slovenske fotografije. Postal naj bi matična ustanova slovenskih fotografov. Med njegove temeljne naloge spadajo: krepitev zanimanja za slovensko fotografijo, raziskovanje njene zgodovine, spremljanje fotografske dejavnosti, javna predstavitev fotografskih dosežkov v obliki razstav, evidentiranje in zbiranje fotografij ter arhivskega in dokumentarnega gradiva s področja fotografije. Zbirka se je oblikovala z darili, odkupi in reprinti po originalnih negativih oziroma reprodukcijah objavljenih fotografij. V inventarno knjigo KSF je vpisanih 1685 fotografij. Poleg teh pa v zbirko KSF spadajo tudi večje donacije fotografov Janka Skerlepa (358 fotografij, 2580 negativov na steklenih ploščah, 7549 negativov in kontaktnih kopij, 7391 diapozitivov), Stojana Kerblerja, Janka Andreja Jelnikarja (celoten opus barvnih diapozitivov), Marjana Smerketa, Staneta Klemenca (opus alpinistične in popotne fotografije) in Boštjana Gunčarja. Leta 2014 je muzej odkupil fotografsko zapuščino Franca Ferjana, ki se je uvrstila v zbirko KSF (518 fotografij).