Od četrtka, 2. decembra 2021, vas vabimo, da si v Prešernovi hiši v Kranju ogledate razstavo Prešernov kult v socializmu v Kranju.

Razstava bo na ogled do konca januarja 2022.

Iz strokovnega teksta kustosa razstave Gašperja Peternela:

»Le kulturen človek je zmožen graditi socializem.« (Delavska enotnost, 8. 2. 1950, str. 5, Prešernova napredna misel je postala last vseh naših delavnih ljudi)
Cilj jugoslovanskih ideologov je bil prirediti Prešerna v simbol nacionalno in kulturno raznolike, toda idejno poenotene države. V vzornici Sovjetski zvezi so za ta namen uporabili Aleksandra Puškina (6. 6. 1799–10. 2. 1837).
Tone Seliškar je zapisal, da bodo Prešerna slavili vsi: »Delavec pri plavžu, rudar v jami, delavka pri tkalnem stroju, kmet na svoji njivi, učenjak za pisalno mizo, vsi, ki nas je vojna vihra teh časov razmetala po ječah in taboriščih, po brigadah in odredih, in vsi tisti, ki so ob lakoti in preganjanju z nami vred pomagali svet snemati s tečajev stare, ljudskim množicam sovražne miselnosti.« (Delavska enotnost, 6. 2. 1948, str. 1, In tako izvršujemo oporoko Franceta Prešerna)
Za izgradnjo pesnika kot simbola so uporabili le nekatere pesmi oz. verze, večinoma iz Zdravljice in Uvoda h Krstu pri Savici, druge pesmi, kot so Sonetni venec, Soneti nesreče, Povodni mož, Od Rošlina in Verjankota, so uporabljene zelo redko, večina pa sploh nikoli.

V Kranju je najpomembnejšo vlogo pri razvoju Prešernovega kulta odigral Črtomir Zorec. Prvi projekt, ki si ga je zadal, je bila ureditev Prešernove hiše v muzej.
Hiša, v kateri je živel in deloval France Prešeren, je bila v lasti Marije Kokl in njenega sina Milana. V njej sta imela prodajalno tkanin. MLO (Mestni ljudski odbor) se je odločil, da je hiša brez odškodnine prevzeta v javno lastništvo. 7. februarja 1949 je v hiši na manjši slovesnosti Črtomir Zorec razglasil: »V imenu Mestnega ljudskega odbora prevzemam to hišo v našo last z namenom, da uredimo v njej kulturnozgodovinski muzej, ki nas bo spominjal na našo častno kulturno zgodovino, katere predstavnik in najvišji vrh je Prešeren.«
Svojo vizijo o tem, kakšna naj bo ureditev hiše, sta predlagala književnik Janko Rozman in arhitekt Marjan Mušič. Prva stvar, ki so jo postavili ob 100. obletnici smrti, je bil kip – doprsni portret, delo Frančiška Smerduja.

VLJUDNO VABLJENI