Gostovanje poznoantičnega lamelnega oklepa iz Kranja na odmevni razstavi v Deželnem muzeju v Bonnu od 23. marca do 15. oktobra 2023.

V Deželnem muzeju v Bonnu, Nemčija (LVR-LandesMuseum Bonn), je na ogled obsežna razstava Bodijevo življenje – Raziskovalno potovanje v zgodnji srednji vek (Das Leben des BODI. Eine Forschungsreise ins frühe Mittelalter; https://landesmuseum-bonn.lvr.de/de/ausstellungen/das_leben_des_bodi/das_leben_des_bodi_1.html ).

Razstava je posvečena najdbam iz izjemnega frankovskega groba, ki so ga pred več kot petdesetimi leti odkrili v kraju Bislich v Spodnjem Porenju. V grobu so bili med drugim ostanki lamelnega oklepa ter zlat pečatni prstan z imenom nekdanjega lastnika (BODI) in imitacijo vladarske podobe.

Razstava Bodijevo življenje grobne najdbe iz Bislicha predstavlja v kontekstu primerljivih izstopajočih arheoloških najdb iz vse Evrope. Na osnovi najnovejših raziskav daje vpogled v življenje visokega frankovskega vojščaka okrog leta 600 in skuša rekonstruirati življenje v začetku srednjega veka, ko so Franki vladali Porenju.

Gorenjski muzej je bil povabljen, da sodeluje pri razstavi in na njej predstavi del lamelnega oklepa iz Kranja iz druge polovice 6. stoletja in njegovo rekonstrukcijo. Povabilo si štejemo v veliko čast.

Kot eden izmed redkih skoraj v celoti ohranjenih lamelnih oklepov svojega časa ima oklep iz Kranja posebno mesto na razstavi in je eden njenih vrhuncev. Rekonstrukcija – prva sploh – pa skupaj z rekonstrukcijo oklepa iz groba v Bislichu, ki so jo mojstrsko ročno izdelali prav za to razstavo, oživlja tovrstno elitno vojaško opremo ter prikazuje njegovo oblikovno pestrost in umetelnost njegove izdelave.

Spomnimo za kakšen oklep iz Kranja gre:

izjemna najdba lamelnega oklepa, ki so ga arheologi našli leta 2005 na vrtu Tomšičeve ulice 38 v Kranju, datira v zgodnji srednji vek. Šlo je za najdbo vojaške opreme vojščakov najvišjega ranga iz druge polovice 6. stoletja – dva lamelna oklepa in kopjasto orožje, ango. Gre za statusne simbole vojaške elite, konkretno lamelna oklepa sta bila last bizantinske elite ter elite ljudstev pod njihovim vplivom in oblastjo. Vse najdbe potrjujejo izjemno strateško vlogo Karnija, predhodnika Kranja, v poznoantični dobi.

Kranjska najdba izstopa na razstavi, ne le zaradi svojega simbolnega pomena, temveč zaradi enkratnosti v evropskem in celo svetovnem merilu. Gre za enega od vsega skupaj le sedmih skoraj v celoti ohranjenih lamelnih oklepov iz 6. in 7. stoletja, odkritih na širnem območju med Kavkazom na vzhodu in Španijo na zahodu. Malokateri med njimi nudi toliko zanesljivih podatkov za rekonstrukcijo zgradbe in nekdanjega videza kot prav oklepa iz Kranja.