NAJSTAREJŠA JAVNA ZBIRKA FOTOGRAFIJ V SLOVENIJI

Kabinet za slovensko fotografijo v Gorenjskem muzeju v Kranju

Kabinet slovenske fotografije je bil ustanovljen 28. novembra 1970. Pobudo, ki jo je v članku Moč fotografije: razmišljanje ob šestdesetletnici ustanovitve prvega slovenskega kluba fotografov-amaterjev (Gorenjski glas, priloga Snovanja, št. 5, 25.11.1970) izrazil Marko Aljančič, naj bi v rojstnemu mestu Janeza Puharja osnovali stalno zbirko izbranih del slovenske fotografije, je obravnaval kranjski fotoklub (FKK Janez Puhar) na slavnostni seji ob 60. obletnici prvega slovenskega amaterskega fotografskega društva v Kranju. Sklep o ustanovitvi Kabineta slovenske fotografije so istega dne pozdravili slovenski fotografi na posvetovanju ob XIII. republiški razstavi fotografije v avli Skupščine občine Kranj. Kranj se je tedaj lahko pohvalil z nekaj zgledno organiziranimi skupinskimi fotografskimi razstavami.

Marca 1971 je Kabinet priredil v pritličju Prešernove hiše v Kranju prvo razstavo – retrospektivo Janeza Marenčiča (1914–2007), dobitnika gorenjske Prešernove nagrade v letu 1970. Marenčič je 50 razstavljenih fotografij podaril Kabinetu, kar je bil začetek oblikovanja javne fotografske zbirke v Kranju.

Prve seje Kabineta 27. maja 1971 so se udeležili: umetnostni zgodovinar in direktor Gorenjskega muzeja dr. Cene Avguštin ter fotografi Marko Aljančič, Stojan Kerbler, Tone Marčan, Janez Marenčič, Marjan Smerke in Alojzij Žibert. V razpravi je bilo opredeljeno delovanje Kabineta. Stojan Kerbler je menil, da bi moral Kabinet zbirati tudi dokumentacijo o fotografiji, stare fotoaparate in druge predmete, literaturo o slovenski fotografiji ter kataloge in časopisne izrezke. Janez Marenčič je želel, da Kabinet poskrbi za dela umrlih in starejših avtorjev, zbirka Kabineta naj se dopolnjuje s fotografijami, ki bodo izbrane na razstavah, pozneje pa naj se začne sistematično zbiranje (po zapisniku prve seje Kabineta).

Kabinet je nastal z željo, da bi bila na enem mestu zbrana najboljša dela slovenske fotografije. Med njegove temeljne naloge sodijo: pospeševanje zanimanja za slovensko fotografijo, raziskovanje njene zgodovine, spremljanje fotografske dejavnosti, javna prezentacija fotografskih dosežkov v obliki razstav, evidentiranje in zbiranje fotografij ter arhivskega in dokumentarnega gradiva s področja fotografije.

Dr. Cene Avguštin je delovanje Kabineta smiselno povezal z delovanjem muzeja. Kabinet je bil vključen v galerijsko in muzejsko dejavnost, fotografska zbirka je postala nepogrešljiv del umetnostnozgodovinskega oddelka. Kabinet deluje pod okriljem muzeja (dalj časa je imel neuradni status »permanentne akcije« muzeja), ki nudi strokovno in organizacijsko pomoč pod vodstvom dveh muzejskih svetovalcev in vodij galerijske dejavnosti – dr. Ceneta Avguština (od 1970 dalje) in dr. Damirja Globočnika (od 1991 dalje), ter razstavne termine in prostor v depojih in fototeki za fotografsko zbirko (večina fotografske in dokumentarne zbirke Kabineta je bila shranjena v pisarni kustodiata za umetnostno zgodovino).

V akcijski skupini za izvajanje programa Kabineta so bili: Marko Aljančič, dr. Cene Avguštin, likovni kritik Aleksander Bassin, preučevalec zgodovine slovenske fotografije mag. Mirko Kambič, Stojan Kerbler in Marjan Smerke, občasno pa so bili k sodelovanju povabljeni še drugi. Biolog, strokovni pisec, urednik, mentor in prevajalec, fotograf in fotografski publicist Marko Aljančič (1933–2007) je bil pobudnik in dolgoletni nepogrešljivi sodelavec Kabineta. Fotografsko gradivo starejših obdobij je preučil mag. Mirko Kambič, mlajša obdobja pa neutrudni zbiralec fotografske dokumentacije Stojan Kerbler, ki je poskrbel tudi za večino preslikav za pripravo nekaterih preglednih razstav.

Na samostojnih preglednih in retrospektivnih razstavah pod okriljem Kabineta so bili predstavljeni: Janez Marenčič (1971, 1983, 2000, 2004), Peter Kocjančič (1971, 1972), Stojan Kerbler (1972, 2008), Marjan Pfeifer (1972), Tihomir Pinter (1973, 1978), Ivan Dvoršak (1974), Tone Marčan (1975), Tone Stojko (1976), Jože Mally (1977), Janko Skerlep (1977, 1993), Marjan Smerke (1977), Miroslav Zdovc (1980), Jože Kološa–Kološ (1980), Vlastja Simončič (1992), Janez Korošin (1995, 1998) in Jaka Čop (1998). Vsak povabljeni avtor je postal častni član Kabineta.

Kabinet je priredil tudi razstave fotografskih skupin: Mariborski krog (1971), ljubljanska Foto grupa ŠOLT (1972), Fotografska sekcija Društva oblikovalcev Slovenije (1976), Mlada generacija fotografov na Slovenskem (1989) idr. Na spominskih in posmrtnih razstavah so bile predstavljeni Janez Puhar (1974), Janko Branc in Slavko Smolej (1975), Fran Krašovec (1978) in Tone Marčan (1991). Bienalna razstava pejsažne fotografije Pokrajina (od 1974 dalje), razstave Avtoportret v fotografiji (1977), Čas, v katerem živimo (1986), Portreti in obrazi v sodobni slovenski fotografiji (1987) ter 1+16 (1995) so bile namenjene širši popularizaciji delovanja Kabineta med fotografi. Leta 2004 je bila prirejena razstava ob 70-letnici Marka Aljančiča, Marjana Kukca in Jurija Kurilla, leta 2007 razstava Študenti in študentke fotografije na praški FAMU in letos razstava Pet generacij Fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja.

Po zaslugi tematskih razstav in kronoloških pregledov Razvoj fotografije na Slovenskem od 1840 do 1918 (1977), Slovenska fotografija med obema vojnama (1982), Socialna tematika v slovenski fotografiji med obema vojnama (1980), Likovni značaj fotografije med NOB (1980), Slovenska planinska fotografija v času med obema vojnama (1991) in pregledne razstave Razvojne poti slovenske fotografije 1945–1978 (1981, prenos v Cankarjev dom v Ljubljani, 1984), za katero so fotografi podarili večino izmed razstavljenih fotografij, Kabinetu pripada eno pionirskih mest pri temeljnem vrednotenju in razstavnih predstavitvah zgodovinskega razvoja slovenske fotografije. Razstava Frana Krašovca in razstava Socialna tematika v slovenski fotografiji med obema vojnama sta bili na ogled v Salonu fotografije Foto-saveza Jugoslavije v Beogradu (1979 in 1981). Kabinet je z razstavami gostoval v Ajdovščini, Celju, Ptuju, Radovljici, Novem Sadu in večkrat v Ljubljani.

Do leta 2004 so bile ob razstavah Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju natisnjene zloženke in katalogi. Leta 2004 je Kabinet izdal fotografsko monografijo Janeza Marenčiča Fotografije / Photographs. Leta 2005 je ob razstavi Izbor iz zbirke KSF izšel drugi študijski zvezek Kabineta z izborom 112 fotografij.

Prva leta so bile dejavnosti Kabineta namenjene afirmaciji fotografije kot umetniške zvrsti ter pospešenemu zbiranju fotografij. Zbirka se je oblikovala z darili, odkupi in reprinti po originalnih negativih oziroma reprodukcijah objavljenih fotografij. Kabinet se je večino časa moral ubadati s tradicionalnim pomanjkanjem sredstev. Njegovo delovanje je bilo mogoče samo zaradi pozornosti fotografov, ki so opozarjali na ogroženo fotografsko dediščino ali darovali svoje fotografije, kataloge in drugo fotografsko dokumentacijo. Dobršen del gradiva in fotografij v zbirki Kabineta je bil rešen pred pozabo ali uničenjem. Prve samostojne razstave v organizaciji Kabineta so ponovno opozorile na fotografe starejše generacije.

Pobuda za nastanek Kabineta se je uresničila ob podpori slovenskih fotografov, ki so delovali v različnih fotografskih društvih, združenjih ali klubih. Kronološka nit fotografske zbirke zato sega od fotografov-amaterjev, ki so bili organizirani v Fotoklubu Ljubljana in so v tridesetih letih preteklega stoletja dosegli vrsto uspehov na mednarodnih fotografskih prireditvah, do avtorjev, ki so v povojnem obdobju uveljavili nove tendence v fotografskem izrazu (npr. predstavniki Mariborskega kroga in Foto grupe ŠOLT). Med mlajšo generacijo se povečuje delež tistih, ki so si fotografsko izobrazbo pridobili na visokošolskih ustanovah v tujini. Prevladujejo fotografije, nastale v drugi polovici 20. stoletja.

V prihodnosti Kabinet načrtuje digitalizacijo zbirke fotografij, retrospektivo Marka Aljančiča, nove študijski zvezke o posameznih fotografih (Janku Brancu, Janku Skerlepu) ter generacijskih in organizacijskih skupinah (Fotoklub Ljubljana) idr.

Zbirka Kabineta slovenske fotografije je dostopna za študijske namene. Z zbirko Kabineta sem se po zaslugi dr. Ceneta Avguština seznanil že kmalu po prihodu na službeno mesto v Gorenjskem muzeju. Tedaj se je pričela inventarizacija fotografij. V inventarno knjigo je danes vpisanih 1093 fotografij razstavnega formata in reprintov, pri tem pa ni všteta zapuščina, ki jo je Janko Skerlep volil Kabinetu (458 fotografij, 2580 negativov na steklenih ploščah, 7549 negativov in kontaktnih kopij, 7391 diapozitivov). Zadnji veliki pridobitvi predstavljata zbirka 94 fotografij Stojana Kerblerja ter opus alpinistične in popotniške fotografije Staneta Klemenca. Fotografije sta podarila avtorja.

Kabinet slovenske fotografije dolguje svoj nastanek idealizmu. Pobudo zanj so dali fotografi, ki so želeli, da bi Kabinet postal matična ustanova slovenskih fotografov. Srečanja in pogovori s pomembnimi predstavniki naše fotografije, seznanjanja z njihovo predanostjo fotografskemu zapisovanju in interpretiranju stvarnosti, z njihovo razgledanostjo, požrtvovalnostjo in osebno skromnostjo, prav tako pa z njihovimi spodbudnimi odzivi na fotografske razstave v Kranju in drugje – vse to mi je bilo zmeraj v strokovno zadoščenje.

Katalog Iz zgodovine fotografije v Kranju

ddr. Damir Globočnik