Vljudno vas vabimo na odprtje spominske razstave slikarja Vinka Hlebša (1943 – 2022).

Razstavo bomo odprli v četrtek, 12. decembra 2024, ob 18. uri v Galeriji Mestne hiše v Kranju.

V otvoritvenem programu bosta nastopili sopranistka Zala Hodnik in pianistka Yeva Chemodanova.

Razstavljena dela bodo na ogled do 24. januarja 2025.

 

Iz strokovnega teksta ddr. Damirja Globočnika:

Vinko Hlebš je na samostojno slikarsko pot stopil konec šestdesetih let preteklega stoletja. Kot pričajo nekatera ohranjena slikarska dela in zapisi poznavalcev Hlebševega slikarstva so bili njegovi slikarski začetki vezani na realistično interpretacijo krajinskih in figuralnih motivov, vendar je Vinku Hlebšu kmalu uspelo prerasti okvire likovnega samouštva. Odločilno vlogo je imela izbira rastlinskega sveta za osrednji motiv Hlebševega slikarstva, ki je bila povezana z oblikovno in vsebinsko poglobljenostjo slikarskega nagovora.

Slikarska pripoved se je spremenila v izpoved. Osredotočanje na upodabljanje rastlinskih motivov je v Hlebševem primeru pomenila tudi osredotočanje na bistveno, na izraz. V petih desetletjih Hlebševega slikarskega ustvarjanja je nastal obsežen slikarski opus, ki ga je likovna kritika povezala s t. i. fantastičnim realizmom. Likovna smer se je po drugi svetovni vojni med drugim uspešno uveljavila v sosednji Avstriji, zato ni presenetljivo, da je Hlebševe slikarstvo sredi osemdesetih let naklonjeno sprejela dunajska likovna publika.

Slikarstva Vinka Hlebša ni bilo mogoče strogo ikonografsko opredeliti, saj so se na njegovih kompozicijah prepletale značilnosti tihožitja, pejsaža in drugih žanrov. Vinko Hlebš je v skrivnostni, temačni modro-zeleni, neskončni pokrajini začel upodabljati lišaje, mahove, cvetlice, drevesa in drugo rastlinje. Drobne rastline so bile včasih povečane do monumentalnih mer, nekatere izmed njih so bile razstavljene na posamezne dele, iz katerih je Vinko Hlebš zgradil nove kompozicijske združbe. Ničesar na njegovih slikah pa ni bilo naslikano brez razloga. Slikarska interpretacija je Hlebševim rastlinam prispevala neko drugo izkustveno in bivanjsko vrednost. Kot je zapisal prof. Janez Šter, je Vinko Hlebš izbral rastlino za osrednji motiv in življenje za snov (vsebino) svojega slikarstva (J. Šter, »O velikanu rastlinskega sveta«, zgibanka ob razstavi v Tržiču, 1987).

Motivna analiza Hlebševih slikarskih ciklusov zato vselej opozori na prisotnost simbolike. Ta je včasih očitna, jasna že na prvi pogled. Rastlina je v slikarskem svetu Vinka Hlebša prispodoba za človeka. Življenjski krog rastline ponazarja tudi človekov življenjski ciklus od rojstva in rasti do propadanja in minevanja.

Hlebševo slikarstvo nima pesimističnega podtona. »Iz smrti zapisanega tkiva se vedno izvije novo življenje. Odpadli plodovi in semena v sebi skrivajo neuničljivo kal,« je ob Hlebševi razstavi v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah leta 2003 zapisal dr. Cene Avguštin.

Sčasoma je Vinko Hlebš na prisotnost človeka začel neposredno opozarjati z nekaterimi predmeti in motivi, ki jih je vpletel v svoj slikarski svet. Mnogi izmed teh motivov imajo izvor v konkretnem svetu (steklenice, vrvice, spomeniška plastika, kip Kristusa, Pieta, propadajoča hiša), vendar nikoli niso preglasili transcedentalne, duhovne komponente v Hlebševem slikarstvu. Nekatere izmed likovnih prispodob delno lahko povežemo tudi s krščansko simboliko. Opozoriti velja tudi na poseben, spoštljiv slikarjev odnos do človeka in človeškega, ki ga izpričujejo Hlebševi motivi.

VLJUDNO VABLJENI