Muzejski večer 50 let Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju
Vljudno vabljeni v četrtek, 6. oktobra 2022, vas ob 18. uri v Vojnomirovo dvorano Ullrichove hiše v Kranju, Tomšičeva 42 na predstavitev kataloga
50 LET KABINETA SLOVENSKE FOTOGRAFIJE PRI GORENJSKEM MUZEJU.
Lično oblikovan in fotografsko izredno bogat katalog bo predstavil avtor, dr. Damir Globočnik.
Iz strokovnega teksta kustosa razstave ddr. Damirja Globočnika:
KSF je najstarejša javna fotografska zbirka v Sloveniji. Ustanovljen je bil 28. novembra 1970 v Kranju. Ustanovitev KSF je povezana z bogato fotografsko tradicijo mesta Kranj, ki sega od fotografskih pionirjev Janeza Puharja (1814–1864) in Christiana Paierja (1839–1895) do prvega fotografskega kluba v mestu (ust. decembra 1910), in z aktualnim zanimanjem za fotografijo in fotografsko razstavno dejavnostjo.
Pobudo, ki jo je v članku »Moč fotografije: razmišljanje ob šestdesetletnici ustanovitve prvega slovenskega kluba fotografov-amaterjev« (Gorenjski glas, priloga Snovanja, št. 5, 25. 11. 1970) izrazil biolog, strokovni pisec, urednik, mentor in prevajalec Marko Aljančič (1933–2007), naj bi v rojstnem mestu Janeza Puharja osnovali stalno zbirko izbranih del slovenske fotografije, je obravnaval kranjski Fotokino klub Janez Puhar na slavnostni seji ob 60. obletnici prvega slovenskega amaterskega fotografskega društva v Kranju. Sklep o ustanovitvi Kabineta slovenske fotografije so istega dne pozdravili slovenski fotografi na posvetovanju ob XIII. republiški razstavi fotografije v avli Skupščine občine Kranj.
Prve seje Kabineta maja 1971 so se udeležili: umetnostni zgodovinar in direktor Gorenjskega muzeja dr. Cene Avguštin in fotografi Marko Aljančič, Stojan Kerbler, Tone Marčan, Janez Marenčič, Marjan Smerke in Alojzij Žibert. Stojan Kerbler je menil, da bi moral Kabinet zbirati tudi dokumentacijo o fotografiji, stare fotoaparate in druge predmete, literaturo o slovenski fotografiji ter kataloge in časopisne izrezke. Janez Marenčič je želel, da Kabinet poskrbi za dela umrlih in starejših avtorjev, zbirka Kabineta naj se dopolnjuje s fotografijami, ki bodo izbrane na razstavah, pozneje pa naj se začne sistematično zbiranje (iz zapisnika prve seje Kabineta).
Kabinet je nastal z željo, da bi bila na enem mestu shranjena najboljša dela slovenske fotografije. Postal naj bi matična ustanova slovenskih fotografov. Med njegove temeljne naloge spadajo: krepitev zanimanja za slovensko fotografijo, raziskovanje njene zgodovine, spremljanje fotografske dejavnosti, javna predstavitev fotografskih dosežkov v obliki razstav, evidentiranje in zbiranje fotografij ter arhivskega in dokumentarnega gradiva s področja fotografije. Zbirka se je oblikovala z darili, odkupi in reprinti po originalnih negativih oziroma reprodukcijah objavljenih fotografij. V inventarno knjigo KSF je vpisanih 1685 fotografij. Poleg teh pa v zbirko KSF spadajo tudi večje donacije fotografov Janka Skerlepa (358 fotografij, 2580 negativov na steklenih ploščah, 7549 negativov in kontaktnih kopij, 7391 diapozitivov), Stojana Kerblerja, Janka Andreja Jelnikarja (celoten opus barvnih diapozitivov), Marjana Smerketa, Staneta Klemenca (opus alpinistične in popotne fotografije) in Boštjana Gunčarja. Leta 2014 je muzej odkupil fotografsko zapuščino Franca Ferjana, ki se je uvrstila v zbirko KSF (518 fotografij).
V akcijski skupini za izvajanje programa Kabineta so bili: Marko Aljančič, dr. Cene Avguštin, likovni kritik Aleksander Bassin, preučevalec zgodovine slovenske fotografije mag. Mirko Kambič, Stojan Kerbler in Marjan Smerke, občasno so bili k sodelovanju povabljeni še drugi. Marko Aljančič je bil pobudnik in dolgoletni nepogrešljivi sodelavec Kabineta. Stojan Kerbler je poskrbel za večino preslikav in pripravo nekaterih preglednih razstav. Dr. Cene Avguštin je Kabinet slovenske fotografije smiselno povezal z delovanjem muzeja. Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju, kot je uradni naziv muzejske zbirke del domačih fotografov, je postala nepogrešljiv del umetnostnozgodovinskega oddelka – tako rekoč prvi kustodiat za fotografijo v domačih muzejih. Zbirka je dostopna za študijske namene.
Na razstavi je so na ogled fotografije, ki so nastale od konca dvajsetih let do osemdesetih let preteklega stoletja. Njihov izbor dopolnjuje predstavitev delov zbirke KSF, ki je bil objavljen v katalogih razstav Razvojne poti slovenske fotografije 1945–1983 (Cankarjev dom v Ljubljani, 1984) in Izbor iz zbirke KSF (Mestna hiša v Kranju, 2005) ter nekaterih drugih katalogih, ki so izšli pod okriljem Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju .
VLJUDNO VABLJENI