Zavoljo trenutnega epidemiološkega stanja v državi vas v četrtek, 3.decembra 2020, ob 18. uri vabimo, da se nam pridružite pri premieri spodnjega filmčka, ki simbolizira odprtje nove stalne razstave v Prešernovi hiši v Kranju. 

Kustos razstave Gašper Peternel je takole povzel vsebinska izhodišča razstave:

Ko je Prešeren 5. septembra 1846 prispel v Kranj, je za potrebe bivanja najel celotno prvo nadstropje Mayerjeve hiše. S seboj je pripeljal sestro Katro in pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina prijatelja Andreja Smoleta. V delu hiše obrnjenem proti Mestnemu trgu si je uredil stanovanje, na drugi strani hiše pa pisarno za opravljanje odvetniškega poklica. 

Prešernova spalnica in pisarna bosta tudi na novi razstavi poudarjena prostora, saj je v teh sobah predstavljeno originalno pesnikovo pohištvo in ambient. Ko se po stopnicah dvigamo v razstavne prostore, nas nagovori pesnikov portret. Podoba Prešerna ni znana, saj se začasa življenja ni hotel upodobiti. Najrazličnejše interpretacije umetnikov mu skozi podobo pripisujejo različne identitete. Do njegove spalnice se prebijemo skozi Katrino sobo, kjer je pesnik z izbranimi predmeti predstavljen kot ključni umetnik slovenske romantike ter vodilna družbenokritična osebnost 30. let 19. stoletja. Razstava je opremljena z likovnimi poudarki ter kompozicijami umetnika Andreja Štularja, ki je ambientu dodal tudi nekaj dramaturške napetosti. Vizualno spremljavo Prešernovih pesmi dopolnjuje tudi glasbena z možnostjo poslušanje uglasbene poezije popularnih slovenskih glasbenikov.

Prešeren je v 40. letih doživljal številne življenjske krize in ustvarjalni zaton. Kljub temu je njegov pesniški genij prepoznal dr. Janez Bleiweis in njegove pesmi objavljal v časopisu Kmetijske in rokodelske novice, časopisu, ki je po Kranjski čbelici iz začetka 30.let prvič postavljal poezijo na prvo mesto pri izgradnji narodne identitete. Prešeren in Bleiweis danes veljata za ključni osebnosti narodnega prebujanja sredi 19. stoletja. Poezije so steber slovenstva in na ta način izpostavljene kot ključna muzealija Rudolfove sobe in razstave nasploh. 

Prostor pred Prešernovo pisarno, kjer sta se po besedah katre in pisarja Andrej Rudolf in Primož Soklič ob pesnikovi odsotnosti preveč posvečala zabavnemu kartanju, je po novem posvečen slovenskim pesnikom – Prešernovim nagrajencem. Prikazan je tudi izjemen vpliv Prešernovega kulta na najrazličnejša področja družbenega in ustvarjalnega življenja vse do danes.