Muzejski večer o slovenskih in s Slovenijo povezanih medaljah

Ob razstavi Numizmatičnega društva Slovenije Slovenske in s Slovenijo povezane spominske medalje in plakete Vas vljudno vabimo na muzejski večer v četrtek, 24. januarja 2013, ob 18. uri v Renesančno dvorano Mestne hiše v Kranju.

Avtor razstave  Urban Mate nam bo poglobljeno predstavil  tematiko omenjene razstave. Kaj nam danes pomenijo medalje in kako skozi njih lahko proučujemo drobce naše preteklosti?

Read More

Razstava Fosili iz okolice Kamnika

V Mestni hiši smo v torek, 22. januarja 2013, odprli razstavo Fosili iz okolice Kamnika. Odprtje smo nadaljevali v muzejski večer, kjer sta nam dr. Jure Žalohar in Tomaž Hitij predstavila fosilne ostanke najstarejših morskih konjičkov na Zemlji, ki izvirajo iz Tunjiškega gričevja.

Razstava bo na ogled vse tja do konca aprila.

Knjiga in razstava popeljeta bralca oz. obiskovalca skozi zgodovino geoloških raziskav na s fosili izjemno bogatem območju Tunjiškega gričevja. Ključni pobudnik postavitve razstave v našem muzeju je bil Edo Grmšek. Že 17 let uspešno vodi geološki krožek »Kamenkost« na OŠ Komenda Moste in uči mlade kaj se da početi, opazovati in raziskovati v naravi. Njegovemu krožku in najdbam učencev je posvečen večji del uvodnega dela razstave. Na panojih so predstavljena posamezna geološka obdobja in zanje značilno paleookolje. V razstavnih vitrinah so čudoviti primerki okamnelih odtisov živih bitij, ki so jih geologi našli predvsem v Tunjiškem gričevju, na območju Komende, Podgorja in okolice. V okolici Komende so bili odkrite karbonatne konkrecije (kamnite krogle) z odtisi vejic, storžev, polžev, rakovic in školjk. Fosili kažejo, da je bilo takrat morje plitvo, številni ostanki rastlin pa govorijo o bližini kopnega. V produ strug potokov južno od Sv. Ane pogosto so se ohranili kosi fosilnega lesa. To je bil čas med 25 in 11 milijoni let, ko je naše kraje še prekrivalo morje imenovano Centralna Paratetida. V laporjih in peščenjakih so se pred 15 milijoni leti odtisnile rakovice vrste Tasadia carniolica, precej školjk »srčank« – Glossus humanus, drugih školjk, polžev, mahovnjakov, koral, morskih ježkov, rdeče alge, ribje zobe in zobe morskih psov. Razstavo zaključujejo najdbe s Tunjic – ki so se vpisale na svetovni zemljevid geološke dediščine in najdbi znamenitih morskih konjičkov. S svojo ljubkostjo navdušujejo ljubitelje morja in morskega življenja. Stari so približno 12,5 milijonov let. Fosilov morskih konjičkov doslej niso odkrili še nikjer, razen v Tunjicah. Pripadajo vrstama Hippocampus sarmaticus in Hippocampus slovenicus. Živeli so v plitvinah ob obali med morskimi algami in travami, kjer so našli veliko primernih skrivališč in hrane. K nam so verjetno že v začetku srednjega miocena ali celo prej priplavali z območja današnjega Indijskega oceana. Poleg morskih konjičkov so geologi v Tunjiškem gričevju našli še ostanke: mahovnjakov, polžev, školjk, rib, celo ostanke meduze, med najpogostejšimi pa so fosilne žuželke. Nahajališče fosilnih žuželk v Tunjicah je doslej najbogatejše pri nas. Geologi so našli več sto primerkov, ki pripadajo kačjim pastirjem, hroščem, kobilicam, dvokrilcem (muhe in komarji) ter kožekrilcem (ose, čebele, mravlje). Med najzanimivejšimi je prvi fosilni kačji pastir, najden na ozemlju Slovenije, ki pripada novemu rodu in novi vrsti Sloveniatrum robici, poimenovani po velikem speleologu, naravoslovcu, geologu, ljubitelju in raziskovalcu narave, Simonu Robiču.

Na muzejskem večeru so avtorji, Edo Grmšek, dolgoletni mentor geološkega krožka »Kamenkost« iz OŠ Komenda Moste, dr. Jure Žalohar, dr. geoloških znanosti in profesor fizike na Gimnaziji Kranj, ter Tomaž Hitij, dr. dentalne medicine, predstavili svoje delo in predvsem svoje izjemne najdbe v kamen odtisnjenih odmrlih organizmov – fosilov.

Read More

Razstava Kranjski mestni svet naznanja – zbirka listin

Prva občasna razstava v prenovljenem gradu Khislstein je Kranjski mestni svet naznanja – zbirka listin Gorenjskega muzeja.

V zbirki listin Gorenjskega muzeja je skupaj 67 poznosrednjeveških in novoveških listin. Najstarejšo je pisar napisal leta 1309, najmlajša pa je iz leta  1839.
Poleg arheoloških najdb so mnoge listine najstarejša ohranjena dediščina, ki jo hranimo in zanjo skrbimo  v Gorenjskem muzeju. Vse listine niso bile spisane v Kranju, vse pa so dobile dokončno mesto v kranjskem mestnem arhivu, ki je nastajal vse od začetka 14. stoletja. Leta 1309 so bili namreč meščani  že organizirani v meščanski srenji, ki jo danes lahko primerjamo z mestno občino.
Kranjski mestni arhiv je ob nastajanju Slave vojvodine Kranjske v 17. stoletju želel pregledati tudi Janez Vajkard Valvasor. Mestne oblasti se za to niso omehčale niti po mnogih prošnjah in prigovarjanjih, kar naš polihistor ni mogel pozabiti. Read More

Razstava Numizmatičnega društva Slovenije

V četrtek, 10. januarja 2013, smo v Galeriji Prešernove hiše odprli razstavo Numizmatičnega društva Slovenije Slovenske in s slovenskim ozemlje povezane medalje in plaketa. Razstava bo na ogled do 4. februarja 2013.

Člani Numizmatičenega društva bodo razstavili spominske oziroma zgodovinske medalje, ki sodijo v slovensko numizmatiko.
Večinoma imajo medalje enako okroglo obliko kot kovanci, le večje so, prav tako pa so praviloma narejene tudi z enako tehniko kovanja.
Ne glede na te podobnosti pa se od kovancev razlikujejo po tem, da niso nikoli bile menjalno sredstvo, se pravi, da niso nikoli bile v denarnem obtoku. Plakete se od medalj razlikujejo predvsem po tem, da so enostranske, da običajno niso okroglih oblik in da je njihova
sporočilna vrednost manjša od sporočilne vrednosti medalj. Plakete so prvenstveno namenjene za dekoracijo in so po pravilu sestavni del oziroma vstavek v kakšen drug predmet. Medalja je zaključena in sporočilna celota, ki funkcionira sama zase.

Read More

Razstava Leopolda Layerja

Tik pred novim letom smo v Stebriščni dvorani Mestne hiše odprli razstavo del kranjskega baročnega slikarja Leopolda Layerja (1752 – 1828), ki velja za najpomembnejšega oz. najpopularnejšega slikarja poznega 18. in začetka 19. stoletja. Po smrti očeta Marka je prevzel družinsko slikarsko delavnico v Kranju, v kateri sta mu pomagala tudi mlajša brata Valentin in Anton.
Na ogled je 17 del, ki pripadajo njemu in njegovim učencem. Slovenci Layerja verjetno najbolje poznamo po podobi oltarne slike Marija Pomagaj na Brezjah.
Razstava bo na ogled do 4. marca 2013.

Read More

Odprta razstava Prelepa Gorenjska

V četrtek, 20. decembra 2012, smo svečano odprli novo stalno razstavo Prelepa Gorenjska v prenovljenih prostorih gradu Khislstein. Razstavo je odprl minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, za vzdušje na odprtju pa so s skladbami Prelepa … Read More

Vabljeni v grad Khislstein

Razstave so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Vstopnina je za odrasle 2.50 eur, za otroke/študente/upokojence pa 1.70 eur.

Posebej vabljeni na javna vodstva po stalni razstavi, ki jim imamo vsako prvo soboto v mesecu ter na otroške ustvarjalne delavnice, ki jih imamo 1. in 3. soboto v mesecu. Vsako tretjo soboto v mesecu pa imamo javno vodstvo po občasni razstavi v gradu Khislstein.

VLJUDNO VABLJENI

Read More

Muzejska Prešerniana 1980 – 2012

Prešerniana je živa zbirka v knjižnici Gorenjskega muzeja, saj se stalno dopolnjuje. Zbirka si prizadeva na enem mestu zbrati vse knjižne izdaje Prešernovih pesmi in literaturo, ki govori o njegovem življenju in delu.
V zadnjih 30. letih je izšlo ogromno knjig; poljudnoznanstvenih, strokovnih, ponatisov Poezije, knjig o Prešernu za otroke…. Delček tega bomo razstavili na tradicionalni razstavi ob 3. december, slikovna podlaga razstave pa bo Maleševa upodobitev Sonetnega venca. Read More

Etnologija je življenje

Razstava Etnologija je življenje  je posvečena življenjskemu jubileju muzejske svetovalka Anke Novak, dolgoletne etnologinje v Gorenjskem muzeju, ki je zaslužna za bogato etnološko zbirko, ki jo hranimo v muzeju.

Razstavno dejavnost z etnološkega področja je Anka Novak začela leta 1960 s topografsko zastavljenimi razstavami, ko je po vsaki terenski akciji predstavljala predmete, zbrane za etnološko zbirko v Gorenjskem muzeju. Takrat je prečesala Gorenjsko od vasi do vasi, od hiše do hiše. Kasneje je ob tematskih razstavah zbirko dopolnjevala z izbranimi kosi in se študijsko poglabljala v posamezne etnološke sestavine. Med njene najbolj poglobljene in študijsko zasnovane razstave sodijo predstavitve gorenjskih poslikanih skrinj, planšarstva, ljudskega stavbarstva in kmečkega gospodarstva v Gornjesavski dolini, prehrane v Šenčurju pri Kranju in kot zadnja leta 1994, dve leti po upokojitvi, Kmečko stavbarstvo na Gorenjskem.
Read More

Poletna muzejska noč

Read More