Vljudno vabljeni na oogled razstave En-Ten-Tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranju, ki smo jo odprli v četrtek, 7. decembra 2017, ob 18. uri v Galerijo Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4.

Razstava bo na ogled do konca februarja 2018.

Razstava je rezultat dela študijskega krožka Kranj in Kranjčani, ki ga je vodila mag. Tatjana Dolžan Eržen, tudi avtorica razstave.

Kranj je bil upravno središče, sejemsko, trgovsko, obrtniško, nato industrijsko mesto, vedno pa je bil tudi mesto otrok. Člani študijskega krožka Kranjčani, ki deluje v Gorenjskem muzeju od poletja 2016, smo se spominjali dogodkov iz otroštva. Odločili smo se, da spomine 16 Kranjčanov zapišemo v knjigo, ki prinaša otroške zgodbe s konca 19. in do šestdesetih let 20. stoletja. V vsaki ulici je bilo dovolj otrok za druženje, zato so se druščine oblikovale po posameznih delih Kranja. Deklice so se s punčkami in drugimi igračami igrale, da so mame, gospodinje, gospe. Fantje so pogosteje sestavljali različne kocke in Märklinova dvigala, najraje pa raziskovali svoje okolje. Otroci so poznali številne igre za več ali manj igralcev. Zelo pogosto so se šli ravbarje in žandarje po vsem mestu – po »gasah«, za vogali in na dvoriščih. Igrali so igre z žogo, ki so si jo znali izdelati v povojnem pomanjkanju kar sami iz nogavic, v katere so nabasali cunje. Radi so se družili, skupaj so vztrajali tudi v mrazu in slabem vremenu.

Kanjon reke Kokre je fante vabil k raziskovanju ob vodi navzgor in navzdol, najpogosteje pa so se zadrževali pod mestom, kjer je bilo urejeno kopališče. Pozimi so se fantje in punce tam drsali, sankali pa so se po vseh klancih h Kokri in Savi. Smučat so hodili proti Ilovki, v Torklo in Bauhenk pod Šmarjetno goro. Najstniki so odkrivali reko Kokro vse tja proti Predosljam, Savo do Struževega in še dlje. Po vojni rojene generacije so se še lahko podajale v rove. S starši ali taborniki so hoditi na počitnice v bližnje hribe in k morju. Pred drugo svetovno vojno so izložbe kranjske Savnikove trgovine privlačile otroke v času pred Miklavžem.

V Gorenjskem muzeju smo pripravili razstavo starih igrač, ki jih hranijo nekateri člani krožka. Za različne otroške igre, raziskovanje okolja, avanture otroci sicer niso potrebovali lepih igrač, ampak le družbo drugih otrok, prostost in čas. Vendar je bila v mestu navada, da so otrokom za Miklavža ali za Božič darovali lepe igrače iz trgovine ali pa izdelane pri obrtnikih in doma. Razstavljamo medvedke in druge plišaste živali, celuloidne punčke z doma narejenimi oblačili in pohištvom zanje, različne kocke za sestavljanje, namizne igre, nekaj kart. Zelo poseben je gugalni labod, ki so jih imeli v Kranju pri več hišah, in črn dojenček iz ameriških paketov pomoči. Razstavljamo tudi dve otroški gledališči, saj smo zabeležili nekaj spominov tudi na gledališko ustvarjanje.

Utrinki z odprtja:

View Slideshow

VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA

Lesen gugalni labod je bil pogosta igrača v kranjskih družinah, 40. leta 20. stoletja. (Iz zasebnega arhiva Darje Okorn)

V Marijanišču so nune za otroke kranjskih meščanov uredile otroški vrtec. Na fotografiji otroci z vzgojiteljico v začetku tridesetih let 20. stoletja. (Iz osebnega arhiva Marije Radaković)

Druščina otrok na Majstrovem trgu v tridesetih letih 20. stoletja (Iz osebnega arhiva Marije Kokalj, por. Radaković)