Gorenjski muzej Vas vljudno vabi na ogled razstave fotografskih del Andreje Peklaj, ki smo jo odprli v torek, 14. aprila. Razstava bo na ogled v Galeriji Mestne hiše, v Stebriščni dvorani in Galeriji Prešernove hiše do 4. maja 2015.

Povzetek strokovnega teksta ddr. Damirja Globočnika, kustosa razstave:

Andreja Peklaj se na tokratni razstavi predstavlja s tremi različni ciklusi: Čakam te, Bila sem ptica in Domovanje skrivnosti.

Črno-beli ciklus Čakam te, ki je začel nastajati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in nosi socialno tematiko, saj se dotika življenja varovancev v domu za ostarele. Na fotografijah je zajeta njihova eksistencialna tesnoba, ki jo prekinjajo trenutki veselja ob obiskih svojcev, med drobnimi opravili in druženjem. Fotografinja nas z velikim občutkom za sočloveka opozarja na odtujenost, odvrženost fotografiranih oseb na družbeno obrobje, na njihovo izločenost iz običajnega okolja. Varovanci so večinoma podeželani, ki so bili prisiljeni zapustiti vaško okolje, ohranili pa so navade, oblačila in željo po vsakodnevnih delovnih opravkih.

Pejsažen cikel Domovanje skrivnosti izpričujejo avtoričino hotenje po preseganju konvencionalnih meril dokumentarnega fotografskega posnetka, ki ga pri nas še vedno povezujemo s pikturalističnimi prijemi, čeprav so le-ti postali sestavni del domače fotografije že v prvih desetletjih preteklega stoletja. Nadgradnja t. i. fotografskega pikturalizma uspeva Andreji Peklaj na različne načine, ki so vselej tehtno usklajeni z značajem motiva. Med njimi izstopajo: iskanje dialoga s harmoničnim, vitalnim naravnim okoljem, prikazi osebnega doživljanja narave in težnja po poudarjanju likovnih komponent posnetkov, do nedavnega praviloma izdelanih v tehniki barvnega diapozitiva in črno-belega negativa.

Tema Cerkniškega jezera/polja, cikel Bila sem ptica, je njena osrednja motivika.  Andreja Peklaj je zanimiv ciklus fotografij posnela med poleti z motornim zmajem in balonom nad Cerkniškim poljem. Pogled od zgoraj fotografije odvezuje mimetične opisnosti. Ohranjena sta krajinsko koordinatno ogrodje in vtis iluzionističnega, fizičnega prostora, vendar se motiv deloma spreminja v ploskev oziroma v avtonomno likovno podobo. Fotografinja se je osredotočila na strukturne, barvne in oblikovne značilnosti površja Cerkniškega jezera. Bujno kipenje barv in oblik, prežemanje vode kot nosilke življenjske energije, sosledje travnikov, grmičevja, trstja, ki so prepredeni s kolovoznimi potmi in drugimi sledovi človekovega dela na ravnici Cerkniškega polja, tvorijo kompozicijo, podobno abstraktni sliki, prekriti z gostimi nanosi intenzivnih barv. V pestri, razkošni barvni paleti imajo modri, zeleni in turkizni barvni poudarki povezovalno vlogo. Motivi najpogosteje učinkujejo kot deli neskončnega imaginarnega oziroma domišljijskega pejsaža, kljub temu da je površina Cerkniškega jezera oziroma polja sorazmerno majhna (26 do 36 kvadratnih kilometrov).

Narava pomeni avtorici neizčrpen vir. Pri skupini fotografij gozda sta daljša ekspozicija in premikanje fotoaparata postala aktivna soudeleženca nastanka fotografskih podob, ki so – kot velja za fotografski opus Andreje Peklaj nasploh – nastali brez naknadnih določanj izrezov in drugih manipulacij posnetka. Podrobnosti izginejo, ostrina kompozicije je nadomeščena z barvno in svetlobno dinamiko. Enakomerno razporejena svetloba se je razpršila v drobne iskrice, ki oblikujejo barvno podobo motiva.

VLJUDNO VABLJENI