Razstava Glasbenik Peter Lipar (1912 – 1980)
V četrtek, 31. januarja 2013, smo v Stebriščni dvorani Mestne hiše odprli razstavo Glasbenik Peter Lipar (1912 – 1980). Razstavo, ki je nastala v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ljubljana – Enota za Gorenjsko Kranj je odprla podžupanja Mestne občine Kranj gospa Nada Mihajlovič.
Razstava bo odprta predvidoma do 10. marca.
Razstava je posvečena 100 letnici Liparjevega rojstva in je del dogodkov, ki bodo v Kranju potekali ob tej priložnosti.
Glasbenik Peter Lipar je s svojo ustvarjalnostjo izjemno zaznamoval glasbeno življenju v Kranju. Konec lanskega leta je bila 100. letnica njegovega rojstva, zato v Kranju že od cel mesec potekajo oz. trajajo dogodki povezani z njegovim ustvarjanjem.
Utrinki z odprtja:
Peter Lipar se je v mengeški družini z glasbeno tradicijo, saj je bil oče glasbeno izobražen. Najprej je igral na mali boben in klarinet. Leta 1928, tj. že s 15 leti, je začel občasno nadomeščati očeta v vlogi kapelnika pri mengeški godbi. Že leta 1931 je prevzel moški, ženski in mešani pevski zbor.
V Mengšu je hodil v ljudsko šolo (1919-25). Srednjo šolo – gimnazijo pa je obiskoval v Celju (1925-29). Po končani glasbeni šoli v Ljubljani se je 1931 vpisal na ljubljanski državni glasbeni konservatorij. Vmes je študiral še klavir in violino. Leta 1937 je diplomiral iz kompozicije pri prof. Slavku Ostercu.
V Kranju je med letoma 1938 in 1942 vodil gimnazijski moški zbor in mladinski godalni kvartet. Po letu 1945 je prevzel gimnazijski dekliški pevski zbor. Bil je ustanovitelj in umetniški vodja današnjega okteta Sava ter simfoničnega orkestra Glasbene šole Kranj. Največji dirigentski uspeh je v letih z ustanovitvijo in vodenjem mešanega pevskega zbora France Prešeren (maj 1945 – sep. 1975). Peli so na različnih prireditvah, doma in v tujini. Vodil je tudi učiteljski pevski zbor Stane Žagar.
Službo je nastopil 15. septembra 1938 hkrati kot učitelj na kranjski Državni gimnaziji in Glasbeni šoli, kjer je bil tudi njen vodja. Med drugo sv. vojno je učil zasebno in postal simpatizer OF. Po vojni je bil ponovno imenovan na ista položaja kot je bil pred njo. Od leta 1947do zadnjega dne leta 1972 pa je bil ravnatelj glasbene šole, ko je bil upokojen z več kot 40 leti delovne dobe.
Bil je aktiven v številnih strokovnih glasbenih društvih od Kranja, preko Ljubljane do Beograda in če naprej.
V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je skladal dela za solistične in komorne inštrumente, najbolj pa ga je privlačila vokalna glasba. Zapustil je več kot 120 zborovskih skladb. Ugotovljenih je 275 njegovih del, večinoma vokalnih (260), pa še nekaj klavirskih in komornih. Leta 2007 je izšla glasbena zgoščena z Liparjevimi skladbami Slovenska zborovska glasba 48, ki jo je posnel Slovenski komorni zbor.
V reviji za glasbeno vzgojo Grlica je izšlo veliko triglasnih mladinskih in enoglasnih otroških pesmi. V njej in tudi v drugih revijah je napisal nekaj pomembnih člankov o problematiki glasbenega šolstva, vzgoje in izobraževanja.
Prejel je več kot 20 nagrad in priznanj ter najrazličnejših listin, od medalje dela (1951), diploma mladinskega festivala v Celju in Drabosnjakovo priznanje Slovenske prosvetne zveze v Celovcu (Avstrija, 1952), preko Gallusove plakete (1970), do zlate značke Muzičke omladine Jugoslavije (1977) in reda zaslug za narod s srebrnimi žarki (1978).
Najpomembnejša dela:
– Domovina za zbor in orkester
– Suita za godala
– Tranquillo za klavirski trio
– Fantazija za orgle
– Kukavica za dvoglasni zbor in klavir
– Pevcu za mešani zbor
– V samotnem polju za mešani zbor
– Rosa hladna rosa za mešani zbor
– Splavarska za mešani zbor