V Mestni hiši smo v torek, 22. januarja 2013, odprli razstavo Fosili iz okolice Kamnika. Odprtje smo nadaljevali v muzejski večer, kjer sta nam dr. Jure Žalohar in Tomaž Hitij predstavila fosilne ostanke najstarejših morskih konjičkov na Zemlji, ki izvirajo iz Tunjiškega gričevja.

Razstava bo na ogled vse tja do konca aprila.

Knjiga in razstava popeljeta bralca oz. obiskovalca skozi zgodovino geoloških raziskav na s fosili izjemno bogatem območju Tunjiškega gričevja. Ključni pobudnik postavitve razstave v našem muzeju je bil Edo Grmšek. Že 17 let uspešno vodi geološki krožek »Kamenkost« na OŠ Komenda Moste in uči mlade kaj se da početi, opazovati in raziskovati v naravi. Njegovemu krožku in najdbam učencev je posvečen večji del uvodnega dela razstave. Na panojih so predstavljena posamezna geološka obdobja in zanje značilno paleookolje. V razstavnih vitrinah so čudoviti primerki okamnelih odtisov živih bitij, ki so jih geologi našli predvsem v Tunjiškem gričevju, na območju Komende, Podgorja in okolice. V okolici Komende so bili odkrite karbonatne konkrecije (kamnite krogle) z odtisi vejic, storžev, polžev, rakovic in školjk. Fosili kažejo, da je bilo takrat morje plitvo, številni ostanki rastlin pa govorijo o bližini kopnega. V produ strug potokov južno od Sv. Ane pogosto so se ohranili kosi fosilnega lesa. To je bil čas med 25 in 11 milijoni let, ko je naše kraje še prekrivalo morje imenovano Centralna Paratetida. V laporjih in peščenjakih so se pred 15 milijoni leti odtisnile rakovice vrste Tasadia carniolica, precej školjk »srčank« – Glossus humanus, drugih školjk, polžev, mahovnjakov, koral, morskih ježkov, rdeče alge, ribje zobe in zobe morskih psov. Razstavo zaključujejo najdbe s Tunjic – ki so se vpisale na svetovni zemljevid geološke dediščine in najdbi znamenitih morskih konjičkov. S svojo ljubkostjo navdušujejo ljubitelje morja in morskega življenja. Stari so približno 12,5 milijonov let. Fosilov morskih konjičkov doslej niso odkrili še nikjer, razen v Tunjicah. Pripadajo vrstama Hippocampus sarmaticus in Hippocampus slovenicus. Živeli so v plitvinah ob obali med morskimi algami in travami, kjer so našli veliko primernih skrivališč in hrane. K nam so verjetno že v začetku srednjega miocena ali celo prej priplavali z območja današnjega Indijskega oceana. Poleg morskih konjičkov so geologi v Tunjiškem gričevju našli še ostanke: mahovnjakov, polžev, školjk, rib, celo ostanke meduze, med najpogostejšimi pa so fosilne žuželke. Nahajališče fosilnih žuželk v Tunjicah je doslej najbogatejše pri nas. Geologi so našli več sto primerkov, ki pripadajo kačjim pastirjem, hroščem, kobilicam, dvokrilcem (muhe in komarji) ter kožekrilcem (ose, čebele, mravlje). Med najzanimivejšimi je prvi fosilni kačji pastir, najden na ozemlju Slovenije, ki pripada novemu rodu in novi vrsti Sloveniatrum robici, poimenovani po velikem speleologu, naravoslovcu, geologu, ljubitelju in raziskovalcu narave, Simonu Robiču.

Na muzejskem večeru so avtorji, Edo Grmšek, dolgoletni mentor geološkega krožka »Kamenkost« iz OŠ Komenda Moste, dr. Jure Žalohar, dr. geoloških znanosti in profesor fizike na Gimnaziji Kranj, ter Tomaž Hitij, dr. dentalne medicine, predstavili svoje delo in predvsem svoje izjemne najdbe v kamen odtisnjenih odmrlih organizmov – fosilov.