Odprtje razstave Prešernov Sonetni venec
Ob Slovenskem kulturnem prazniku smo pripravili razstavo Prešernov Sonetni venec.
Razstava bo na ogled do 30. marca 2015.
Letos mineva 181 let od nastanka Prešernovega Sonetnega venca, kjer je pesnik prepletel tri prevladujoče teme ljubezen, domovino in poezijo. Vzroke za njegov nastanek gre iskati v neuslišani ljubezni Julije Primic, kateri je tudi v 15. zaključnem sonetu, v Magistralah, javno izpovedal svojo ljubezen; hkrati je bil to čas ravno po koncu t.i. Slovenske abecedne vojne, kjer sta Čop in Prešeren izborila zmago napram starejšim slovenskim izobražencem; tretji razlog pa tiči v filozofiji oz. teoriji bratov Friedricha in Augusta Wilhelm Schlegla, ki sta zagovarjala, da se narod konstituira skozi poezijo, ki je pisana v najodličnejših formah antike, renesanse in romantike.
Avtorica je vse te tri vzroke vzela za izhodišče razstave, ki jo likovno dopolnjujejo linorezi Sonetnega venca Mihe Maleša, ki jih hranimo v Gorenjskem muzeju. Literarni zgodovinar in prešernoslovec France Kidrič je akademskega slikar in grafika Miho Maleša povabil k sodelovanju pri nastajanju Prešernovega albuma. Od sredine tridesetih let 20. stoletja se je umetnik intenzivno posvečal opusu Franceta Prešerna. Leta 1937 je v Bibliofilski založbi izšel Prešernov Sonetni venec z Maleševimi ilustracijami v 180 oštevilčenih izvodih. Gre za 30 črno belih linorezov, ki so po svoji izpovedi enakovredni pesniškemu tekstu. Vsakemu sonetu je Maleš namenil dve grafiki; naslovi grafik so povzeti po prvem verzu kvartine in prvem verzu tercine. Magistrale imajo le en linorez. Začenja s podobo Julije v bidermajerski noši in končuje z linijo nosu in poudarjenimi Julijinimi očmi, ki simbolizirajo Prešernovo upanje, da bo videla vsaj njegove pesmi.
Ker je s Prešernovim Sonetnim vencem slovenska poezija stopila na pot razvitih zahodno in srednjeevropskih narodov, je v slovenski literarni zgodovini umetniška oblika dobila skoraj mitični pomen. Na razstavi bo na ogled tudi izbor pesniških zbirk, kjer so različni avtorji objavili sonetne vence; npr. France Balantič, Janez Menart, Boris A. Novak, Matej Krajnc, Janko Moder, Mitja Šarabon in Valentin Cundrič.
VLJUDNO VABLJENI