Odprtje razstave Prešernova Zdravljica 1844 – 2014
Letos mineva 170 let od nastanka Prešernove Zdravljice, zato vas ob tej obletnici vabimo na ogled razstave Zdravljica 1844 – 2014 v Prešernovo hišo, Prešernova 7, Kranj.
Utrinki s svečanega odprtja razstave:
Bleiweisove Novice so 19. julija 1843 objavil članek Vinske trte hvala, ki ga je napisal vinogradnik, strokovni pisec, duhovnik in vikar v vipavskem Št. Vidu Matija Vertovec (Šmarje na Vipavskem, 1784-Podnanos, 1851). Na koncu članka je prosil ”prvega pesnika med nami, pevca ljubezni” za pesem o trti. ”Ob novini leta 1844”, to je okoli Martinovega, je pesnik France Prešeren začel pisati svojo Zdravljico, ki jo je večkrat tudi popravljal. Ohranjenih je pet različnih zapisov Zdravljice, dva v cenzurnih rokopisih Poezij, trije pa v pesnikovi zapuščini v Narodni in univerzitetni knjižnici. Objaviti je hotel pesem v Ilirskem listu ali Novicah, pa mu je cenzura črtala tretjo kitico, v Poezijah Zdravljica ni objavljena, ker je cenzor Fran Miklošič prečrtal še četrto kitico (slovenstvo, slovanstvo, človekoljubnost). Tako je izšla šele po marčni revoluciji, ko je bila za nekaj časa odpravljena cenzura. Objavile so jo Novice 26. aprila 1848.
Vse od svojega nastanka je Zdravljica zavzemala pomembno vlogo med slovenskim narodom. Ob ustanovitvi samostojne države Slovenije leta 1991 je najprej spontano, nato pa tudi uradno njena sedma kitica Žive naj vsi narodi postala državna himna po melodiji Stanka Premrla.
”Napitnica kljub navidezni izrazni preprostosti in domačnosti nosi v sebi veliko artistično zmogljivost in je mojstrovina, ki ne deluje samo z idejami, temveč tudi s svojo umetniško sugestijo. In ta je naposled tista, ki še najbolj učinkovito ohranja Zdravljico pri življenju,” je zapisal dr. Boris Paternu.
Po odprtju smo večer nadaljevali v Ullrichovi hiši, kjer nam je ddr. Igor Grdina, literarni in kulturni zgodovinar predstavil Prešerna s svojega zornega kota in nam pokazal načine, kako lahko beremo in skušamo razumeti največjega slovenskega pesnika, ki je svojo poezijo ustvarjal v dobi Metternichovega absolutizma.
