Razstava Slovani, kakšni Slovani?
Gorenjski muzej Vas vljudno vabi na ogled razstave Slovani, kakšni Slovani?, ki smo odprli v četrtek, 29. septembra 2016, ob 19. uri v Stebriščni dvorani mestne hiše, Glavni trg 4, Kranj.
Razstava bo na ogled do 8. januarja 2017.
Kaj je spodbudilo selitve ljudstev ob koncu Rimskega cesarstva? Notranja kriza imperija, moralna izprijenost, slabo varovane meje? Obet bogatega plena v Rimu? Morda pa so krive vremenske spremembe, izginjanje plodne zemlje in velike lakote na Vzhodu? Kaj pa, če je šlo le za iskanje boljšega življenja?
Zanesljivega odgovora ne poznamo, imamo pa številne zgodovinske in arheološke dokaze o selitvenih valovih v drugi polovici prvega tisočletja, ko se je na naša tla naselil slovanski živelj. Eno najpomembnejših arheoloških najdišč te dobe je Kranj s tisoči grobov, odkritimi okoli farne cerkve in v neposredni okolici mesta. Najzgodnejše skupine slovanskega ljudstva so na naša tla vdrle pred okoli 1400 leti skupaj s stepskimi Avari, ki so bili Madžarom sorodno, stepsko ljudstvo. Družili so jih skupni vojaški pohodi. Imeli so podobno nošo in orožje. Tudi preprosta, v zemljo vkopana bivališča so bila enaka. Razlikovali pa so se po veri, običajih in jeziku. Medtem ko je za Avari izginila sled v metežu zgodovine, so se slovanska ljudstva razširila od Vzhoda do osrčja Evrope. Slovanske jezike danes govori v Evropi več kot 260 milijonov ljudi. Arheološke najdbe iz Kranja omogočajo opazovati mešanje prebivalstva in zlivanje kultur med slovanskimi doseljenci in romaniziranimi staroselci. Od 9. stoletja dalje so razlike med okoliškimi vasmi in Kranjem izginile. Pognale so kali tega, čemur danes pravimo slovenska kultura in jezik, naša najdragocenejša dediščina.
Utrinki z odprtja:
VLJUDNO VABLJENI
