Vljudno vabljeni na odprtje spominske razstave

FRANCE SLANA

Slikar odhajajočega sveta.

Odprtje bo v soboto, 18. junija 2022, ob 19. uri v Galeriji Prešernovih nagrajencev, na dan Poletne muzejske noči.

Razstava bo na ogled do 7. septembra 2022.

V uvodnem besedilu v katalogu France Slana: Slikar odhajajočega sveta je mag. Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj, zapisal:

V zadnji izdani monografiji o Francetu Slani iz leta 2013 smo v uredniškem odboru, ki smo ga sestavljali Milček Komelj, Ferdo Šerbelj in jaz, zapisali, da »se je umetnik močno uveljavil in postal pojem v šestdesetih letih 20. stoletja s temačnimi slikami propadajočih mlinov in domačij, poslej pa se je njegov opus motivno in izrazno razširil in postal bolj vitalističen, prepojen z umetnikovo življenjsko energijo in vse bolj živo neposreden, a v glavnih poudarkih v osnovi vse do danes izhaja iz njegovih mladostnih izhodišč, zazrtih v proslavljanje izginevajočih lepot«.

Slanova umetnost je vseskozi izpoved žalosti in veselja, pesimizma in upanja. Podobe požganih vasi, opustelih mest, izpraznjenih morskih pejsažev, mlinov, kozolcev, mačk, petelinov, konjev in rib, šopkov in poslikanih skrinj nam je posredoval skozi skoraj sedemdesetletno umetniško ustvarjanje. Vse to potrjujejo tudi izbrana dela iz zasebnih zbirk na tokratni kranjski razstavi.

Začetki Slanovega ustvarjanja segajo že v obdobje druge svetovne vojne. Prvič se je predstavljal leta 1945 na Razstavi slovenskih umetnikov partizanov v Jakopičevem paviljonu, kasneje istega leta pa je imel razstavo tudi v Moderni galeriji v Zagrebu. Prvo samostojno razstavo je imel pred natanko petdesetimi leti v Mali galeriji. Če je bila za najzgodnejše obdobje značilna predvsem risba, ki je Slani ostala velika ljubezen celo življenje, se je kmalu po vojni začel ukvarjati tudi z ilustracijami za Ciciban in Pionirski list, kasneje pa je opremil tudi precej knjižnih del. Za slovensko likovno umetnost je pomemben predvsem kot akvarelist, slikar in grafik, ukvarjal pa se je tudi s poslikavo keramike in tapiserijami.

Nagrada na 2. likovnem bienalu v Aleksandriji leta 1957 za sliko Staro mesto in nagrada Prešernovega sklada leta 1964 za pretresljiv opus akvarelov porušenega Skopja (naslikal jih je leto prej, ko se je mudil v Skopju po naročilu Naših razgledov) sta le dve izmed številnih nagrad in priznanj, ki jih je umetnik prejel za svoj obsežni opus.

Katalog, ki je pred vami, ne more natančno predstaviti celotnega njegovega opusa, kljub temu pa je dostojen vstop v njegov likovni svet. Izbrani citati poznavalcev njegove umetnosti (dr. Naceta Šumija, dr. Leva Menašeja, dr. Nelide Nemec, dr. Andreja Smrekarja, ddr. Damirja Globočnika, Noëla Favrelièrja in Tine Jazbec) iz Slanovih predhodnih katalogov na zgoščen način razkrivajo njegovo umetniško ustvarjanje.

Pesmi Nika Grafenauerja iz pesniške zbirke Skrivnosti pa poskušajo povezati dva umetniška svetova, ki v veliki meri pripovedujeta podobne zgodbe, čeprav vsaka na svoj način. Akademiku Niku Grafenauerju se zahvaljujem za izposojene pesmi.

Naj zaključim uvodnik z mislijo o slikarju, ki sem jo zapisal ob razstavi leta 2013 na škofjeloškem gradu:

»France Slana je slikar odhajajočega sveta, ki s svojimi deli beleži minljivost časa in poskuša v tem večnem minevanju in spreminjanju pritrditi podobe vsakdana na platna večnosti. Kar izgineva v enem svetu, se mu neprestano poraja v drugem. Čeprav v tem svetu vse pogosteje ne vidi nobenega smisla, se mu zdi življenje prav zaradi tega vredno živeti. Slana nam s svojo vitalnostjo, ljubeznijo do življenja in s podobami svojih del neprestano pripoveduje, da je življenje lepo.«