Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | 21 novembra 2024

Scroll to top

Top

Razstava Totalitarizmi v Evropi

Razstava je podaljašana vse tja do vključno nedelje, 17. februarja 2013. VABLJENI!

Gorenjski muzej in Študijski center za narodno spravo sta v četrtek, 17. januarja 2013, odprla mednarodno razstavo Totalitarizmi v Evropi v Mestni hiši, Glavni trg 4, Kranj.

Ob tem je bila organizirana tudi okrogla miza o omenjeni temi. Gostje okrogle mize so bili dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Andreja Valič, ddr. Igor Grdina in Jože Dežman.

Avtorji razstave so: Inštitut za proučevanje totalitarnih režimov, Platforme evropskega spomina in vesti, Študijski center za narodno spravo, s podporo Mednarodnih Višegrajskih Fondov in programov za državljane Evropske unije.

  

Mednarodna razstava Totalitarizem v Evropi se posveča treh sistemom fašizmu, nacizmu in komunizmu v naslednjih državah:

–          ESTONIJA – komunizem in nacizem

–          LITVA – komunizem in nacizem

–          LATVIJA – komunizem in nacizem

–          POLJSKA – nacizem in komunizem

–          NEMČIJA – nacizem

–          VZHODNA NEMČIJA – komunizem

–          NIZOZEMSKA – nacizem

–          ČEŠKA REPUBLIKA – nacizem, komunizem

–          ČEŠKOSLOVAŠKA – komunizem

–          SLOVAŠKA – pronacistični režim

–          MADŽARSKA – nacizem, komunizem

–          SLOVENIJA – fašizem, nacizem, komunizem

–          ROMUNIJA – pronacistični režim, komunizem

–          BOLGARIJA – specifika druge svetovne vojne, komunizem

Osnovne informacije o totalitarnih sistemih v Sloveniji:

S prihodom Benita Mussolinija na oblast v Italiji, leta 1922, se je začelo izvajati nasilje nad slovensko manjšino na območju Istre, Trsta in Gorice. Sile Osi so kraljevino Jugoslavijo napadle 6. aprila 1941, kar je slovensko ozemlje razdelilo med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško. Organizirano je bilo močno partizansko gibanje. Od leta 1942 dalje lahko govorimo o državljanski vojni med partizani in proti-komunističnimi silami, kar je vodilo v številna izvensodne poboje ob koncu vojne in po koncu vojne.

Ob koncu druge svetovne vojne naj bi bilo s strani jugoslovanske vojske ubitih približno 130.000 ljudi, od tega 15.000 Slovencev. Mnogi so bili civilisti. Več kot 620 množičnih grobišč je bilo do sedaj najdenih na teritoriju Slovenije. Po drugi svetovni vojni je bila Slovenija del Jugoslavije, na čelu s Komunistično partijo in njenim voditeljem Titom. Taborišča, skrivna politična policija, versko preganjanje, kolektivizem, nacionalizacija, režirana sojenja in cenzura so bili jugoslovanski vsakdan. Demos, demokratična koalicija, je zmagala na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Slovenija je postala samostojna država junija 1991.

Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri