V dneh, ko je noč vse daljša in dan vse krajši, Vas vljudno vabimo na tradicionalno otepanje v vas Studor v Bohinju, v Oplenovo hišo. Otepovci nas bodo obiskali v petek, na Štefanovo, 26. decembra 2014, ob 18. uri.

Naj Vam novo leto voščijo otepovci, saj njihov obisk prinaša srečo.

Na otepanju je vedno “fletno”:

OTEPANJE

V Bohinju se je otepanje ohranilo v Zgornji dolini, včasih pa so otepali še po Spodnji Dolini, na Gorjušah in na Koprivniku. Po izročilu so lahko otepali samo neporočeni fantje, ki so morali biti stari toliko, da so bili že godni za k vojakom. Na Štefanovo (26. december) otepajo v Stari Fužini in pod Studorom, medtem ko na Silvestrovo (31. decembra) v Srednji vasi, Češnjici in Jereki. Otepovce vodi mer, ki ima ob sebi zapisnikarja, ki zapisuje darove od vsake hiše in muzikontarja. Mer, zapisnikar ali šribar in muzikontar niso našemljeni. Muzikontar je lahko tudi že poročen. Za otepanje se fantje pripravijo nekaj dni prej in si dodelijo vloge glede na starost in zaupanje. Otepati začnejo v zgodnjih popoldanskih urah na robu vasi in se pomikajo po vasi, tako da ne izpustijo nobene hiše, saj njihov prihod pričakujejo vsi na vasi. Na začetku obhoda gre naprej mer, muzikontar, nato šema z žakljem in ostali. Ko vstopijo v hišo, voščijo vesele božične praznike in srečno novo leto, nato z gospodinjo ali mlajšimi hčerami zaplešejo. Gospodinja otepovce obdari s klobaso, z denarjem in z jajcem. Na koncu, ko obhodijo vso vas, se zberejo v gostilni ali gasilskem domu, kjer se začne ples skupaj z dekleti.

V Stari Fužini pred skupino ponavadi hodi metlar, ki ima oblečen narobe obrnjen kožuh in pripasano verigo z zvonci. Na glavi ima naličje iz kože. Raženj in klobase nosita dva fehtarja. Šema z žakljem, kamor spuščajo klobase, je lik rogate živali. Spominja na gamsa. Obredno šemljenje v živalske podobe sega v prazgodovinski čas, kar dokazujejo živalske figure s človeškimi nogami na raznih posodah. Šemljenje izhaja iz dvojnih korenin: čaščenje prednikov in čaščenje duhov, ki ravnajo letne čase in dajejo rodovitnost. Živalsko šemljenje je bilo zelo razširjeno pri Keltih. Rimljani so se šemili za številne praznike. Z nastopom krščanstva je cerkev maskiranje prepovedovala, toda brez uspeha. Šemlenje je bilo sprva izključna pravica moških, ženske so se začele šemiti šele v renesansi.

V Češnjici otepajo fantje na Silvestrovo. Njihove obleke so bile sešite iz samih zaplat, zato se ta šema imenuje platovž – zaplatar. Danes ta lik predstavlja novo leto. Za razliko od drugih je v Češnjici obvezen spremljevalec še dimnikar, dohtar.

Na Silvestrovo otepajo še v Srednji vasi, kjer je poleg ustaljene druščine še šema s

sabljo, šema z brento in šema s steklenico – flašo.