Odprtje razstave Pesniške oblike v Prešernovi poeziji
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Pesniške oblike v Prešernovi poeziji
v četrtek, 28. novembra 2024, ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše v Kranju, Prešernova 7.
Iz vsebine razstave:
France Prešeren je slovenski jezik dvignil med druge evropske jezike. To pa ni bilo naključje, ampak načrtno prizadevanje. Slovenščino je na najbolj virtuozen način spletal v najzahtevnejše pesniške oblike, ki jih je spoznaval s prebiranjem literature v drugih evropskih jezikih. Pri tem mu je odločilno pomagal prijatelj in mentor Matija Čop, licejski knjižničar in bržkone na področju literature in jezikoslovja eden najbolj izobraženih Kranjcev.
Zgodnja Prešernova dela so ujeta v pesniški obliki balade in romance, obvladal je italijanski sonet. Z magistralami Sonetnega venca se je pesnik povzpel na nivo samega Danteja in Petrarce, pod arabskim vplivom je ustvaril Gazele, pod španskim vplivom pa Gloso. Napoved, da bo Prešeren pisal tudi prozo, se naposled ni uresničila, je pa napisal najpomembnejšo epsko pesnitev, kar jih pozna slovenska literarna zgodovina 19. in 20. stoletja. Med vidnejšimi oblikami je treba omeniti še himno in epigrame. Zdravljica je sicer najprej nastala kot pesem napitnica in je himnično vrednost dobila po pesnikovi smrti, za svoje epigrame pa je Prešeren iznašel prav posebno poimenovanje – sršeni. Njihova vsebina je bila namreč precej pekoča!
Razstavo bodo spremljale ilustracije akademske umetnice Barbare Pintar in drugih avtorjev iz zbirk Gorenjskega muzeja.
Ilustracija: Barbara Pintar
VLJUDNO VABLJENI
