V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici bo od petka, 5. februarja 2021 dalje, na ogled razstava del Albina Polajnarja.

Razstava bo na ogled predvidoma do maja 2021.

Ogledate si lahko tudi spletno razstavo. 

Zaradi trenutne epidemiološke slike v državi se bomo morali odprtju žal odpovedati.

Iz strokovnega teksta kustosinje razstave Ane Debeljak:

Barve narave, ki so temelj Polajnarjevega likovnega izraza, so s svojimi močnimi toni in ekspresivnim izrazom zaznamovale slikarjev opus. Od začetkov v štiridesetih letih, ko je svoje likovno ustvarjanje začel graditi na osnovah realizma, do intenzitete nanesenih barv na platnu in simbolistične duhovne poglobljenosti, vse do kasnejših likovnih del, kjer je eksperimentiral z različnimi materiali in dodatki, s katerimi je dosegal celo kiparske učinke na platnu.

Zanimiva in živahna ustvarjalna pot Albina Polajnarja je vzporedna z njegovo življenjsko zgodbo. Prvič  se je predstavil na »potujoči razstavi«, prirejeni po koncu druge svetovne vojne v Bohinju, kjer so njegova likovna dela med vožnjo po kraju razkazovali kar z lojtrnika. Vojna leta so zaznamovala mladega Polajnarja, v njem se je ves ta čas stopnjevala želja po umetniškem poklicu. Leta 1946 je našel delo scenarista v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in se vpisal na Šolo za oblikovanje. Po študiju na likovni akademiji v Beogradu se je vrnil domov v Bohinjsko Bistrico in poleg poučevanja na domači osnovni šoli neprestano ustvarjal ter razvijal svoj likovni značaj. Navezanost na okoliš Bohinjskega jezera in občutljivost doživljanja lepote narave ter pokrajine, sta umetnika vodili do svojstvenega likovnega izraza in v njegovem ustvarjanju od začetka zasedali ključno mesto.

V sicer mnogovrstnem naboru motivov prevladujejo krajinske slike Bohinjskega jezera in okolice, Mostnice, Triglava, Save Bohinjke s številnimi bregovi, bohinjskih vasi, naslikanih v različnih letnih časih in dnevnih svetlobah, zaselkov ter umetnostnih in kulturnih spomenikov. Samosvoj Bohinj, obdan z visokimi gorami, ki so pozimi prekrite s snegom, zelene planine in prastari pašniki, obdajajoči čudovito, v svetlobi lesketajoče se jezero zelenomodrih globin, so Polajnarju nudili nemalo možnosti poigravanj s svetlobo in barvo na platnu. Posebno mesto v njegovem delu zasedajo portreti, ki so obdelani z enako pozornostjo kot krajine ter satirične kompozicije, v katerih zaznamo tudi slikarjevo duhovitost. Tudi slednje so tesno povezane s Polajnarjevim domačim krajem – za satirični ciklus je upodobil mite in legende ter resnične dogodke iz bohinjske soseščine.

VLJUDNO VABLJENI