»Gorenjska ima zgodaj zjutraj hladen in skoraj mrzel zrak, ker leži visoko in so takoj nad njo snežniki,« je zapisal Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske v drugi polovici 17. stoletja. Pravi, da je na Gorenjskem čez dan prijetno toplo. Dež in toča pa sta kar pogosta in z vetrovi z gora dodobra shladijo ozračje. »In večkrat dežuje dvakrat, trikrat, ali celo štirikrat na dan, posebno na Gorenjskem pod snežniki, kajti tam okrog ne moreš zagotoviti  za dve ali tri ure, ali bo suho ali dež. Vendar ni tako, da bi prav vsak dan bil moker, saj mine tudi osem, večkrat celo štirinajst dni, da še kapljica ne pade«, je zapisal Valvasor. Mraza je veliko več kot na Dolenjskem in Primorskem. Tudi snega je več, tako da na Gorenjskem uporabljajo sanke.

Morda vreme in vremenske pojave opazujete tudi vi? Merite temperaturo zraka? Morda količino zapadlega snega? Morda hranite fotografijo, ki spominja na poseben vremenski dogodek? V Gorenjskem muzeju vas zato vabimo k sodelovanju. Veseli bomo, če nam boste ob pripravljanju naše nove razstave z naslovom Kakšno bo vreme? posredovali vaše zapiske o vremenu ali morda zanimivo fotografijo. Pokličite kolegico mag. Marjano Žibert, ki pripravlja razstavo Kakšno bo vreme? Njena telefonska številka je 04 201 39 57, ali marjana.zibert@gorenjski-muzej.si

Kranjski meščan Janez Ovin pa je precej kasneje v svoji kroniki zapisal, da je bilo leto 1816 mrzlo in mokro. V mestu je izbruhnila lakota. Žito so po Savi težko dovažali, ker je bila voda zelo visoka. Cene žit pa so naraščale, podražilo se je tudi vino. Župnik Blaž Blaznik, ki je opisoval vreme na Kranjskem in je leta 1822 prišel v Naklo, je zapisal, da spomladi leta 1816 sneg dolgo ni skopnel. Ozimna žita so pozebla. Letina je bila slaba. V začetku novembra je zapadel sneg. Januarja naslednjega leta pa je bilo že tako toplo, da so ljudje hodili bosi. A aprila je zapadel sneg, tako da drevje za prvi maj še ni zelenelo. Ljudje so živeli v veliki stiski, ker je primanjkovalo hrane. Kuhali so močnik iz otrobov. Mleli so koruzne storže, jih mešali z otrobi in malo moke in iz te mešanice pekli kruh. Za najrevnejše so organizirali kuhanje rumfordske juhe. Tudi živina je stradala. Maja in junija je bilo vreme prijetno, a »nezaslišano pomanjkanje živeža. Nekateri nimajo čisto nič, razen mleka, kopriv in osata«, je zapisal Blaznik. Poleti so se žitne cene znižale, ker je bil na domačih poljih pridelek dober.

13. januarja 1825 je Blaznik zapisal: »To zimo še ni bilo snega v Naklem; celo po gorah ga ni dosti. Planine nad Goričami so brez snega.« Sneg je nato le zapadel čez teden dni. Snežilo pa je tudi v maju, za binkošti. A žita je bilo veliko. Naslednje leto je bilo sušno, tako da so opravljali maše za dež.

Ovin in Blaznik pišeta tudi o suši v letu 1834. Poleti je struga Kokre povsem presahnila. Še pozimi je bila voda nizka. Otroci so se lahko igrali v zamrznjeni strugi in pobirali poginule ribe.

Zanimive zapise o vremenu v Gornjesavski dolini nam je zapustil tudi Jakob Aljaž. Vreme zelo vpliva na naše razpoloženje in delo, zato opise vremenskih dogajanj najdemo tudi v osebnih dnevnikih. Vreme je bilo vedno tema pogovorov na kmetih, kjer so ponekod iz leta v leto skrbno beležili, kdaj so sejali, kosili, želi, okopavali in pleli poljščine, obirali sadje, pripravljali steljo za živino, gnali v planino in še bi lahko naštevali.

Z vašim gradivom boste obogatili našo razstavo, ki nam bo predstavila, kako so na Gorenjskem različni vremenski pojavi skozi stoletja vplivali  na  naše vsakdanje življenje, na kmetijstvo in turizem. Povezali se bomo z Agencijo Republike Slovenije za okolje in s Slovenskim meteorološkim društvom, ki nas bosta seznanila z zgodovino meteoroloških meritev. Ker so podnebne spremembe danes eden od okoljskih problemov, se bomo ukvarjali s problemi današnjega dne in pogledali tudi v prihodnost.