Razstava Kranjski mestni svet naznanja – zbirka listin
Prva občasna razstava v prenovljenem gradu Khislstein je Kranjski mestni svet naznanja – zbirka listin Gorenjskega muzeja.
V zbirki listin Gorenjskega muzeja je skupaj 67 poznosrednjeveških in novoveških listin. Najstarejšo je pisar napisal leta 1309, najmlajša pa je iz leta 1839.
Poleg arheoloških najdb so mnoge listine najstarejša ohranjena dediščina, ki jo hranimo in zanjo skrbimo v Gorenjskem muzeju. Vse listine niso bile spisane v Kranju, vse pa so dobile dokončno mesto v kranjskem mestnem arhivu, ki je nastajal vse od začetka 14. stoletja. Leta 1309 so bili namreč meščani že organizirani v meščanski srenji, ki jo danes lahko primerjamo z mestno občino.
Kranjski mestni arhiv je ob nastajanju Slave vojvodine Kranjske v 17. stoletju želel pregledati tudi Janez Vajkard Valvasor. Mestne oblasti se za to niso omehčale niti po mnogih prošnjah in prigovarjanjih, kar naš polihistor ni mogel pozabiti.
Takole je zapisal:
»Kranjčani imajo sicer raznolične svoboščine in lepe privilegije, pru tem pa veliko nerazpoloženje ali nenaklonjenost, da bi koga o njih poučili. Zato tudi moji prošnji niso ugodili, čeprav sem jih večkrat sam nagovarjal, povrh po dobrih prijateljih dal napisati mestnemu sodniku in mu tudi sam poslal nekaj slov. Nikoli nisem mogel dobiti odgovora… Kakšen interes menijo imeti ob takem skrivanju, mi sicer ni znano, skrbi me pa, da ne bo to nič dobrega prineslo ter jim bo ta način bolj v škodo ko v korist.«(J. V. Valvasor, Slava vojvodina Kranjske, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994, str. 226, 227). V Valvasorjevem času je bil kranjski mestni arhiv namreč še zelo obsežen. Velik del le-tega so uničili veliki mestni požari v naslednjih stoletjih.
Sprehod skozi razstavo:
