Razstava Kranjski poznobaročni slikar Leopold Layer (1752 – 1828) se se na Loški grad v Loški muzej. Odprtje razstve bo v četrtek, 14. marca 2013, ob 19. uri v Galeriji na Loškem gradu. 

Strokovna predstavitev avtorja razstave ddr. Damirja Globočnika:

Slikar Leopold Layer (1752–1828) spada v zadnjo generacijo domačih baročnih slikarjev. Velja za enega najpopularnejših slikarjev poznega 18. in začetka 19. stoletja. Po smrti očeta Marka Layerja (1727–1808) je prevzel družinsko slikarsko delavnico, v kateri sta mu pomagala mlajša brata Valentin (1763–1810) in Anton (1765 –?).

Leopold Layer se je izučil v domači slikarski delavnici. Ni imel možnosti, da bi veliko potoval, zato si je pri slikanju pomagal z grafičnimi predlogami. Motive in figuralne tipe je zajemal tudi iz drugih slik ter jih preoblikoval in združeval po svoje. Do okrog leta 1783 je ustvarjal pod očetovim vplivom in vplivi baročnih slikarjev Valentina Metzingerja ter Antona Cebeja.  (mdr. oltarne slike v župnijski cerkvi sv. Martina v Kranju, podružnični cerkvi sv. Simona in Jude, Spodnji Brnik). V naslednjem desetletju se začnejo uveljavljati vplivi Johanna Martina Schmidta, po mestu Krems ob Donavi imenovanega Kremser-Schmidt, tedaj najboljšega avstrijskega slikarja v olju, ki je izdelal več slik tudi za slovenske cerkve. Kremser-Schmidtov vpliv prevlada v letih 1795–1800 (mdr. slika Marijinega oznanjena v cerkvi v Crngrobu). Na Layerjevih slikah lahko zasledimo Kremser-Schmidtove kompozicijske rešitve in značilne odmeve svetlobnega poigravanja, ki do neke mere razkraja telesnost upodobljenih motivov (mdr. oltarna slika v župnijski cerkvi Marijinega oznanjena v Tržiču). V zadnjem ustvarjalnem obdobju po letu 1810 je Layer različne poznobaročne, rokokojske in klasicistične vplive prepojil z lastnimi potezami ter ustvaril dovolj individualen in prepoznaven slikarski izraz. Ukvarjal se je tudi s fresko slikarstvom (freske v prezbiteriju župnijske cerkve v Tržiču, 1815, freske na znamenjih in kapelicah). Z meščanskimi portreti in avtoportreti ter realističnimi utrinki na nabožnih kompozicijah je že napovedoval realistično 19. stoletje.

Opus Leopolda Layerja in njegove delavnice je izjemno obsežen. Layerjeva slikarska delavnica je s slikami za cerkvene naročnike segla tudi izven gorenjskega ozemlja na Štajersko, Dolenjsko, Koroško, celo na Hrvaško, Tirolsko in Salzburško. Poslikavala naj bi tudi skrinje in drugo pohištvo, panjske končnice in slike na steklo.

Slike večinoma niso podpisane, zato je težko razmejiti delež očeta Marka in sina Leopolda Layerja pri posameznih kompozicijah ali ločiti lastnoročna dela Leopolda Layerja od del njegovih pomočnikov. Leopold Layer je signiral samo večje cerkvene kompozicije.

Najbolj znano delo Leopolda Layerja je znamenita milostna podoba Marije Pomagaj. Na začetku 19. stoletja jo je naslikal za kapelico v cerkvi na Brezjah. Layerjeva slika je po čudežnih ozdravitvah na Brezjah v letu 1864 postala najbolj čaščena slovenska milostna podoba.

Dela Leopolda Layerja, njegove delavnice in naslednikov so v mnogih gorenjskih cerkvah. Do leta 1870 naj bi imeli v Kranju skoraj v vsaki hiši Layerjevo sliko. V Kranju danes hranijo Layerjeva dela Župnija Kranj, Gorenjski muzej in zasebni lastniki.