Gorenjski muzej in Sinagoga Maribor
Vas vljudno vabita na odprtje razstav
»Tu se je smrt utrudila do smrti«
in »Bili smo zgolj številke,
ki so nas lahko črtali,
kadar so hoteli«
v torek, 28. januarja 2025, ob 18.00.

Razstavi bosta na ogled do 2. marca 2025.
Kranj, Galerija in Stebriščna dvorana Mestne hiše, 28. 1. 2025 do 24. 2. 2025

27. januar je mednarodni dan spomina na holokavst, sistematično uničevanje vseh za naciste rasno, versko, spolno in zdravstveno nezaželenih ljudi.

Nemški okupator je imel zasedeno območje Gorenjske za svoje nacionalno ozemlje, kot da je del rajha. Načrt etničnega čiščenja je predvideval množični izgon Slovencev. Iz osrednjega zbirnega
zapora v Begunjah, kjer je bilo od 1. maja 1941 do 4. maja 1945 sprejetih 11.477 ljudi, so jih v
koncentracijska taborišča odvedli okoli 1.700, med njimi vsaj 73 moških in vsaj 84 žensk tudi v
Auschwitz. Z območja današnje Slovenije je bilo v Auschwitz odpeljanih okoli 2.300 ljudi.
Za okoli 1.300 izmed njih je bil Auschwitz tudi kraj smrti.

Taboriščni sistem je bil naravnan na nenehno poniževanje taboriščnic in taboriščnikov brez individualnosti. Namesto z imeni so jih nagovarjali s številkami, vtetoviranimi na podlaket. Ob prihodu so jim pobrali vse osebne predmete, jih ostrigli in pobrili, dodelili taboriščne obleke, določili bivalno enoto in delovne naloge. Pazniki z dresiranimi psi, podrejeni esesovski jurisdikciji, so jih neprestano nadzorovali, poniževali, pretepali, izvrševali stroge kazni in usmrtitve.

VLJUDNO VABLJENI

Ob slovenskem kulturnem prazniku vas vabimo na odprtje razstave

»Kedar bodem ženin, bodeš me slikal.«

Likovne upodobitve Franceta Prešerna

v četrtek, 6. februarja 2025, ob 18. uri v Prešernovo hišo v Kranju, Prešernova 7.

Skozi pesmi dr. Franceta Prešerna sledimo njegovi življenjski poti in vplivu kulturnozgodovinskih razmer, v katerih je ustvarjal. Pesnikova poezija nam je razgrnila njegov značaj, njegova hotenja in hrepenenja. Prešernova resnična zunanja podoba pa ostaja neznana, čeprav so ga poskušali upodobiti številni slikarji, kiparji, ilustratorji, karikaturisti in celo ustvarjalci stripov.

Anekdot in zgodb o tem, kdo vse je želel Prešerna za časa življenja naslikati in kako se je poziranju za portret izmikal, je veliko. Pesnik je imel v Ljubljani stik z mnogimi slikarji, ki so ga hoteli portretirati, med drugimi z Matevžem Langusom, ki je naslikal osebnosti iz takratnega Prešernovega kroga, a je Prešeren vse njihove prošnje zavrnil. Langusa je nekoč v šali odpravil, rekoč: »Ko se bom poročil, me boš naslikal.« Vemo, da se Prešeren ni poročil.   

Portretirati se Prešeren ni maral, menda zato, ker ni imel časa več ur sedeti pri miru, morda pa je v resnici želel, da o njem, po njegovi smrti, govori njegova poezija in ne njegova podoba. A po pesnikovi smrti je v skladu z zanimanjem za njegovo delo in življenje raslo tudi zanimanje za njegovo zunanjo podobo. Prav vsi želimo poznati podobo nekoga, ki je tako zaznamoval naš narod, kot ga je France Prešeren.     

V času Prešernovega življenja ni nastal noben njegov portret ali fotografija, zato pesnikove upodobitve, nastale po njegovi smrti, prej predstavljajo njegovo osebnost in pomen kot zunanji videz. Likovna dela so namreč nastala po opisih Prešernove zunanjosti njegovih sodobnikov, po fotografijah njegovih ožjih sorodnikov – sestre Lenke in bratranca Antona Svetine, ki jima je bil Prešeren podoben. Nastali portreti odslikavajo predstave avtorjev o upodobljenčevem videzu, njihov slog in smernice obdobij, v katerih so nastali.

Upodabljanja Prešernove podobe se je lotilo in se še lotevajo številni umetniki. A bolj kot to, kako so se približali resničnemu videzu našega pesnika, je zanimivo, na kakšen način so ga želeli predstaviti. Predstavljamo vam izbrane likovne upodobitve dr. Franceta Prešerna iz zbirke Gorenjskega muzeja in Prešernove spomenike iz Kranja.

Oglejte si spletno razstavo upodobitev

Marjan Belec, Pesnik, olje na platno, 1990