Splošno
Da bi zagotovili pozitivno uporabniško izkušnjo s spletnim mestom www.gorenjski-muzej.si za vse spletne uporabnike, smo pri izdelavi sledili smernicam WCAG 2.0 (angl.: Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0). Smernice vsebujejo razlago, kako zagotoviti, da so spletne vsebine dostopne osebam z omejitvami in uporabniško prijazne za vse.
Gorenjski muzej se zavezuje, da bo omogočala dostopnost spletišča www.gorenjski-muzej.si v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij vsem uporabnikom.
Izjava o dostopnosti
Ta izjava o dostopnosti se nanaša na spletišče www.gorenjski-muzej.si.
Za zagotavljanje zahtev glede dostopnosti so bile sistemsko zagotovljene nekatere prilagoditve, kot so:
- ustrezni barvni kontrasti (med besedilom in ozadjem),
- spreminjanje tipa velikosti fontov,
- označitev vsebine (krepko, poudari fokus),
- povečava.
Stopnja skladnosti
Spletišče www.gorenjski-muzej.si je delno skladno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zaradi spodaj navedenih izjem.
Nedostopna vsebina
Dostopnost spletišča www.gorenjski-muzej.si nenehno spremljamo in sproti izboljšujemo posamezne elemente dostopnosti. Kljub temu nekatere objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Primeri takih vsebin so skenirani dokumenti v PDF obliki zapisa.
Priprava izjave o dostopnosti
- Ta izjava je bila pripravljena 17. aprila 2023 na podlagi samoocene.
- Izjava je bila nazadnje pregledana 17. aprila 2023.
Povratne in kontaktne informacije
Obiskovalci pri brskanju po spletišču www.gorenjski-muzej.si kljub prizadevanjem, da bi bile vse spletne strani čim bolj dostopne in uporabnikom prijazne, lahko občasno naletijo na težave z dostopnostjo.
Obvestilo o morebitnih primerih neskladnosti objav z določili Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij in zahteve po posredovanju informacij v dostopni obliki lahko pošljete po elektronski pošti na naslov info@gorenjski-muzej.si.
Odgovor boste prejeli v roku osmih dni od prejema obvestila oziroma prošnje.
Nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij
Nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnega sektorja izvaja:
Ministrstvo za javno upravo
Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost
Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana
gp.uiv@gov.si
Feb
27
čet
Vljudno vabljeni na odprtje nove občasne razstave
Kranjski poznobaročni slikar Leopold Layer in njegova slikarska delavnica
Izbor slik iz umetnostnozgodovinske zbirke
v četrtek, 27. februarja 2025, ob 18. uri v Galerijo Mestne hiše v Kranju.
Leopold Layer se je rodil 20. novembra 1752 slikarju Marku Layerju (1727–1808) in Ani Mariji, rojeni Wohlgemut, v hiši na Pungertu št. 6. Kasneje se je Layerjeva družina preselila v mesto, v hišo št. 84 (danes Hiša Layer, Tomšičeva ul. 32). Tu si je Marko Layer uredil tudi slikarsko delavnico.
Leopold Layer se je izučil v domači slikarski delavnici na podlagi risanih in tiskanih predlog ter očetovih delavniških risb. Po smrti očeta je prevzel vodenje delavnice, v kateri sta mu pomagala mlajša brata Valentin (1763–1810) in Anton (1765 –?).
Do okrog leta 1783 je ustvarjal pod očetovim vplivom in vplivi Valentina Metzingerja (1699–1759) ter Antona Cebeja (1722–po 1774). V naslednjem desetletju se začnejo uveljavljati vplivi Johanna Martina Schmidta (1718–1801), po mestu Krems ob Donavi imenovanega Kremser-Schmidt, tedaj najboljšega avstrijskega slikarja v olju, ki je izdelal več slik tudi za slovenske cerkve (oltarne slike za samostan dominikank v Velesovem in škofijsko cerkev v Gornjem Gradu, slika Priprošnjiki zoper kugo iz 1773 za podružnično cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka na Pungertu). Kremser-Schmidtov vpliv prevlada v letih 1795–1800. Na Layerjevih slikah lahko zasledimo Kremser-Schmidtove kompozicijske rešitve in značilne odmeve svetlobnega poigravanja, ki do neke mere razkraja telesnost upodobljenih motivov. V zadnjem ustvarjalnem obdobju po letu 1810 je Layer različne poznobaročne, rokokojske in klasicistične vplive prepojil z lastnimi potezami ter ustvaril dovolj individualen in prepoznaven slikarski izraz. Z meščanskimi portreti in avtoportreti ter realističnimi utrinki na nabožnih kompozicijah je že napovedoval realistično 19. stoletje.
Opus Leopolda Layerja in njegove delavnice je izjemno obsežen. Layerjeva slikarska delavnica je s slikami za cerkvene naročnike (oltarne slike in druge nabožne podobe, bandere, Križevi poti) segla tudi izven gorenjskega ozemlja na Štajersko, Dolenjsko, Koroško, celo na Hrvaško, Tirolsko in Salzburško.
VLJUDNO VABLJENI