Splošno
Da bi zagotovili pozitivno uporabniško izkušnjo s spletnim mestom www.gorenjski-muzej.si za vse spletne uporabnike, smo pri izdelavi sledili smernicam WCAG 2.0 (angl.: Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0). Smernice vsebujejo razlago, kako zagotoviti, da so spletne vsebine dostopne osebam z omejitvami in uporabniško prijazne za vse.
Gorenjski muzej se zavezuje, da bo omogočala dostopnost spletišča www.gorenjski-muzej.si v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij vsem uporabnikom.
Izjava o dostopnosti
Ta izjava o dostopnosti se nanaša na spletišče www.gorenjski-muzej.si.
Za zagotavljanje zahtev glede dostopnosti so bile sistemsko zagotovljene nekatere prilagoditve, kot so:
- ustrezni barvni kontrasti (med besedilom in ozadjem),
- spreminjanje tipa velikosti fontov,
- označitev vsebine (krepko, poudari fokus),
- povečava.
Stopnja skladnosti
Spletišče www.gorenjski-muzej.si je delno skladno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zaradi spodaj navedenih izjem.
Nedostopna vsebina
Dostopnost spletišča www.gorenjski-muzej.si nenehno spremljamo in sproti izboljšujemo posamezne elemente dostopnosti. Kljub temu nekatere objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Primeri takih vsebin so skenirani dokumenti v PDF obliki zapisa.
Priprava izjave o dostopnosti
- Ta izjava je bila pripravljena 17. aprila 2023 na podlagi samoocene.
- Izjava je bila nazadnje pregledana 17. aprila 2023.
Povratne in kontaktne informacije
Obiskovalci pri brskanju po spletišču www.gorenjski-muzej.si kljub prizadevanjem, da bi bile vse spletne strani čim bolj dostopne in uporabnikom prijazne, lahko občasno naletijo na težave z dostopnostjo.
Obvestilo o morebitnih primerih neskladnosti objav z določili Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij in zahteve po posredovanju informacij v dostopni obliki lahko pošljete po elektronski pošti na naslov info@gorenjski-muzej.si.
Odgovor boste prejeli v roku osmih dni od prejema obvestila oziroma prošnje.
Nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij
Nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnega sektorja izvaja:
Ministrstvo za javno upravo
Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost
Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana
gp.uiv@gov.si
Avg
13
tor
Torkov kulturni vdih:
Iztok Geister – predstavitev pesniške zbirke z naslovom Tihe stvari, ki bo izšla ob razstavi Marka Pogačnika v Galeriji Prešernovih nagrajencev v torek, 13. avgusta 2024, ob 20. uri na vrtu gradu Khislstein.
Nekaj podatkov:
Iztok Geister (1945). Prve pesmi je objavil v gimnazijskem glasilu Plamenica leta 1963, kasneje v revijah Perspektive, Problemi, Dialogi, Literatura in Poetikon. Pesniške zbirke: OHO (1966), Pegam in Lambergar (1968), Ikebana (1969), Žalostna majna (1969), Pesmi (1972), Parjenje čevljev (1977), Večni krog (1995), Plavje in usedline (1996), Ptičja strašila (1996), Besede ženskega pomena (2002), Hvalnica ruju (2004), Lepolistje (2007) in Potonikini vrtovi (2022). Napisal je tudi kar nekaj proznih, esejističnih in poljudnoznanstvenih knjig. Za svoje delo je prejel več priznanj: Zlata ptica (za poezijo), Rožančeva nagrada (za esejistiko), Nagrada Prešernovega sklada (za prozo) in Zlatnik poezije (za doprinos k slovenski poeziji). Veliko pozornosti posveča človekovemu odnosu do narave. Za njegov pogled na svet je najznačilnejše zagovorništvo narave, kar pomeni, da naj bi na naš odnos do narave temeljil na spoštovanju živih bitij in prilagajanju spremembam.
Marko Pogačnik (1944) išče pri svojem delu načine, kako lahko umetnost sodeluje pri oblikovanju in ozemljitvi celovite kulture, ki jo imenuje »kultura Gaje«. Pri tem razvija različne oblike izražanja bodisi v obliki likovnega pristopa, kot je risba, kot so prostorske postavitve iz naravnih materialov ali delavnice v naravni ali mestni krajini. Razvil je geopunkturo, akupunkturi podobno metodo skupinskega dela s postavitvijo kamnov in klesanimi kozmogrami. Temelj njegovega dela je OHO-jevska paradigma razvita v 60-h letih prejšnjega stoletja skupaj z Iztokom Geistrom. Objavlja knjige od OHO-jevskega obdobja dalje, med drugim: Ples Zemljine preobrazbe, Modrost Zemlje in Kristusova navzočnost, Ustvarimo kulturo Gaje, Ljubezenska sfera Zemlje. V svetu deluje kot Unesco v umetnik za mir.
![[:SI]Torkov kulturni vdih - Iztok Geister[:] @ grad Khislstein](https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2024/06/Naslovnica_Iztok-Geister-216x300.jpg)
