Na Ta veseli dan kulture leta 2020 smo odprli prenovljeno stalno razstavo v Prešernovi hiši v Kranju. Razstava, ki zgodbo plete na osnovi Prešernove poezije, vas očara s svojo domiselnostjo in grafičnimi ter interpretnimi rešitvami. 

Kustos razstave Gašper Peternel je takole strnil zgodbo:

Ko je Prešeren 5. septembra 1846 prispel v Kranj, je za potrebe bivanja najel celotno prvo nadstropje Mayerjeve hiše. S seboj je pripeljal sestro Katro in pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina prijatelja Andreja Smoleta. V delu hiše obrnjenem proti Mestnemu trgu si je uredil stanovanje, na drugi strani hiše pa pisarno za opravljanje odvetniškega poklica. 

Prešernova spalnica in pisarna bosta tudi na novi razstavi poudarjena prostora, saj je v teh sobah predstavljeno originalno pesnikovo pohištvo in ambient. Ko se po stopnicah dvigamo v razstavne prostore, nas nagovori pesnikov portret. Podoba Prešerna ni znana, saj se začasa življenja ni hotel upodobiti. Najrazličnejše interpretacije umetnikov mu skozi podobo pripisujejo različne identitete. Do njegove spalnice se prebijemo skozi Katrino sobo, kjer je pesnik z izbranimi predmeti predstavljen kot ključni umetnik slovenske romantike ter vodilna družbenokritična osebnost 30. let 19. stoletja. Razstava je opremljena z likovnimi poudarki ter kompozicijami umetnika Andreja Štularja, ki je ambientu dodal tudi nekaj dramaturške napetosti. Vizualno spremljavo Prešernovih pesmi dopolnjuje tudi glasbena z možnostjo poslušanje uglasbene poezije popularnih slovenskih glasbenikov.

Prešeren je v 40. letih doživljal številne življenjske krize in ustvarjalni zaton. Kljub temu je njegov pesniški genij prepoznal dr. Janez Bleiweis in njegove pesmi objavljal v časopisu Kmetijske in rokodelske novice, časopisu, ki je po Kranjski čbelici iz začetka 30.let prvič postavljal poezijo na prvo mesto pri izgradnji narodne identitete. Prešeren in Bleiweis danes veljata za ključni osebnosti narodnega prebujanja sredi 19. stoletja. Poezije so steber slovenstva in na ta način izpostavljene kot ključna muzealija Rudolfove sobe in razstave nasploh. 

Prostor pred Prešernovo pisarno, kjer sta se po besedah katre in pisarja Andrej Rudolf in Primož Soklič ob pesnikovi odsotnosti preveč posvečala zabavnemu kartanju, je po novem posvečen slovenskim pesnikom – Prešernovim nagrajencem. Prikazan je tudi izjemen vpliv Prešernovega kulta na najrazličnejša področja družbenega in ustvarjalnega življenja vse do danes. 

Kateri Prešeren je pravi?
Ob vzpenjanju po stopnicah v prvo nadstropje v nekdanji kuhinji obiskovalca nagovorijo projekcije pesnikovih portretov. Ker se Prešeren začasa svojega življenja ni pustil upodobiti, je njegova prava podoba ostala skrivnost. Umetniki so pesnika sprva upodabljali na podlagi pričevanj njegovih
sodobnikov in sorodnikov. V 20. stoletju so podobe dobivale vedno močnejšo psihološko
karakterizacijo, ki je utrjevala predstavo o pesniku kot osebi v kateri se bijejo napeti duševni boji.
Prvi, ki je Prešerna naslikal, je bil Goldenstein. Portret je nastal leto po pesnikovi smrti. Ker se ta podoba v javnosti najpogosteje pojavlja kot portret Prešerna, ji pripisujemo posebno kultno vlogo.

Predmeti in poezija
V sobi, kjer je stanovala sestra Katra, so v petih vitrinah – stebrih prikazana najzanimivejša poglavja pesnikovega življenja in ustvarjanja. V jedru vsake vitrine so predmeti – izvirni dokumenti, knjige, časopisi in pesmi – ki pojasnjujejo Prešernovo doživljanje in družbeno literarno delovanje.
Izpostavljene so ključne pesmi, od prve objavljene Dekelcam, rokopisa Sonetnega venca, samostojne izdaje Krsta pri Savici iz leta 1836,… Razstavljene so originalne izdaje Kranjske
Čbelice ter izvod razprave o abecedni vojni. Vseh pet sklopov je povezanih z likovnimi deli iz kulturnozgodovinske zbirke Gorenjskega muzeja, ki so razpostavljena po nasprotni steni. Predstavljene so tudi sodobne uglasbitve Prešernovih pesmi. Veliko platno z natisom pesmi Pevcu
zaključuje romantično podobo Prešerna – pesnika ljubezenske, bivanjske in domovinske poezije.

Prešernova soba
Pesnikova stanovanjska soba je opremljena z izvirnim pohištvom. Postelja, predalnik, miza s stoloma, ostali predmeti in poslikave ustvarjajo enkratno bivanjsko vzdušje. Spalna srajca in spodnje
hlače, ki jih je posebej za razstavo oblikovala kostumografinja, Prešernova nagrajenka Bjanka Adžić Ursulov, obiskovalcu približajo človeško plat pesnika. Mrtvaški prt v predalniku spomni, da je Prešeren umrl ravno tu.

Zdravljica, Poezije in narodno prebujanje
Soba v kateri je stanoval Andrej Rudolf je vsebinsko posvečena Prešernu kot ključni figuri narodnega prebujanja. Pesmi zadnjega desetletja Prešernovega ustvarjanja so izpovedno moč slovenščine
povzdigovale ob bok drugim evropskim jezikom. Dr. Janez Bleiweis, ki je slovensko govoreče ozemlje od leta 1843 nagovarjal s časopisom Kmetijske in rokodelske novice, je Prešernovo poezijo objavljal na prvih straneh. 26. aprila 1848 je prvič objavil Zdravljico. Verzi napitnice so kmalu postali vodilo narodnega prebujanja. Decembra 1846 je Prešeren izdal Poezije. Originalni izvod je osrednji
predmet sobe in cele razstave!

Na poti k advokatu
Skozi arkadni hodnik vstopimo v sobo, kjer sta delovala pisarja Andrej Rudolf in Primož Soklič. Sodobna miza s stoli, karte in pero simbolno pripovedujejo o prostoru, ki je v sklopu nove stalne razstave sicer namenjen prikazu Prešernovega kulta. Najpomembnejše poglavje pripada pesnikovim naslednikom – Prešernovim nagrajencem za poezijo. Predstavljeni so s portretno fotografijo in pesniškimi zbirkami, ki jih obiskovalci lahko prebirajo preden vstopijo v odvetniško pisarno.

Pozdravljeni Doktor Prešeren
Zadnji prostor predstavlja Prešernovo odvetniško pisarno. Izvirno pohištvo je leta 1963 Gorenjski muzej odkupil od mariborskega odvetnika dr. Antona Schreinerja. Na steni visi Prešernova doktorska diploma. Pisarna je bila tako kot ostale sobe leta 2000 na podlagi odkritih posameznih poslikanih fragmentov iz sredine 19. stoletja, poslikana na novo.

Prešeren v Kranju
France Prešeren se je v Kranj preselil oktobra 1846. V prvem nadstropju hiše (Mesto 181), ki je bila last trgovca in pivovarja Franca Mayerja, je najel stanovanje in pisarno. S sabo je pripeljal gospodinjo – sestro Katro in Smoletovega sina Andreja Rudolfa, ki je opravljal delo pisarja. V pisarno k odvetniku Prešernu so stranke dostopale z današnje Tavčarjeve ulice.
Okna pesnikovega stanovanja so gledala na glavno mestno, zdaj Prešernovo ulico. Tu je pesnik 8. februarja 1849 umrl.
Dva dni kasneje so ga pokopali na mestnem pokopališču. Od leta 1952 je tam urejen Prešernov gaj.

Prešernov spominski muzej in stalna razstava
Februarja 1964 je bil v prostorih prvega nadstropja odprt Prešernov spominski muzej. Prvi kustos Črtomir Zorec je gradivo za muzej začel zbirati že pred 2. svetovno vojno. Stalna razstava je bila posvečena Prešernu človeku, pesniku in odvetniku. Ob obsežni prenovi celotne hiše pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, je bila v letu 2001 prenovljena
tudi razstava. Beba Jenčič, Zorčeva naslednica, je pogled na Prešerna obogatila z dodatnim gradivom iz kulturnozgodovinske zbirke Gorenjskega muzeja.
Decembra 2020, ob 220. obletnici Prešernovega rojstva, smo stalno razstavo še tretjič prenovili. Velike družbene spremembe zadnjih petdeset let, novo dojemanje pesnikovega kulta, nove tehnologije in interpretacije Prešernovih pesmi in delovanja, nenazadnje pa vračanje v jedro pesnikove dediščine, torej k poeziji. Vse to je zahtevalo ponoven premislek o predstavitvi pesnika, ki bo sodobnemu, individualno naravnanemu obiskovalcu, bližje.