Oplenova hiša je domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje stanovanjske in gospodarske prostore. Je ena redkih hiš, v katerih je še mogoče zakuriti na ognjišču črne kuhinje. Stavba je zidana in kombinirana z lesom. Dovoz do mostu na nadhlevski skedenj je speljan mimo stanovanjskega dela, kar je značilna bohinjska posebnost.
Stanovanjski del sestavljajo veža s kuhinjo, hiša in kamra, podstrešje in klet. Črno kuhinjo, brez dimnika, loči od veže le obok – šipovnik. V njej so tri kurišča: odprto ognjišče, kurišče za peč in zidan kotel za kuhanje prašičje hrane. Tudi danes se dim vali pod strop na podstrešje.
Hiša je osrednji bivalni prostor z mizo pod bogkovim kotom, klopmi, ter lončeno pečjo z ležiščem nad njo, tako imenovanim pungratom. V prejšnjem stoletju so v zimskem času v hiši tkali, o čemer danes pričajo razstavljene hišne statve. Kamra je bila predvsem spalnica in, kot dokazuje stara listina, tudi prostor za preužitkarje. Žito, pridelke, obleko, obutev, orodje in podobno so hranili na podstrehi, tako imenovani ispi, v pregradah in skrinjah. S hišo je bilo v prejšnjem stoletju združeno tudi precej obdelovalne zemlje, o čemer pričajo za tedanje razmere velik hlev, skedenj in posebna shramba za steljo. Zadnji lastniki so posedovali le malo zemlje in več gozda, od živine pa so gojili le po nekaj koz, za katere so na skednju hranili seno in vejnike. Na skednju je tako kot nekdaj shranjeno kmečko orodje in pripomočki – voz lojtrnik, sani krtiči, gnojni koš, orodje za cepljenje skodel in popravljanje lesenih predmetov, brusni kamen itd.
Sedanja stavba je bila verjetno zgrajena na začetku 19. stoletja, postavili pa so jo namesto starejše lesene hiše; pri zidavi kletnega stropa so namreč uporabili tram s tremi malimi okenci. Pri arheološkem sondiranju v veži in kuhinji je bilo najdenih več kovancev iz 19. stoletja.
Oplenova hiša pod svojo streho sprejme naenkrat manjšo skupino obiskovalcev.
