Strojno izdelane čipke in vezenine iz zbirke Novejše zgodovine
Vljudno vabljeni na ogled razstave Strojno izdelane čipke in vezenine iz zbirke Novejše zgodovine Gorenjskega muzeja v Mestno hišo, Glavni trg 4, Kranj.
Avtorica razstave in obrazstavnega kataloga je mag. Monika Rogelj. Razstava bo na ogled do 5. oktobra 2014.
Vtisi z odprtja:
Iz obrazstavnega kataloga:
Ena temeljnih in prepoznavnih zbirk Gorenjskega muzeja je zbirka industrijske dediščine 20. stoletja, v kateri hranimo izdelke in gradivo različnih gorenjskih tovarn. Še posebej je obsežna zbirka gradiva tekstilne panoge, ki je v preteklem stoletju doživela izjemen razcvet. Del omenjene zbirke so izdelki in knjige vzorcev iz zapuščine tovarne Vezenine Bled in prednikov, edinega domačega izdelovalca strojnih čipk in vezenin. Podjetje je delovalo od leta 1924 do 2004, ko so se vezilni stroji na Bledu dokončno ustavili.
Čipke in vezenine so se skozi stoletja izdelovale ročno, običajno iz dragocenih materialov. Vezenje je bilo v 19. stoletju cenjena ljudska ustvarjalnost in del narodne identitete. Čipkarstvo se pri nas nanaša na izdelovanje klekljanih čipk in je v nekaterih gorenjskih krajih preraslo v obrtno proizvodnjo in trgovino na veliko.
Z industrijsko izdelavo tekstila v 19. stoletju so strojno začeli izdelovati tudi čipke in vezenine. Zaradi hitrejše in cenejše izdelave so bile veliko dostopnejše in zaradi velike palete motivov vedno bolj priljubljene ter razširjene. Povečevanje ponudbe in povpraševanja sta narekovala tudi moda in uveljavljanje konfekcije. V 20. stoletju so postale nepogrešljiv del opreme stanovanja in okras oblačil vseh plasti prebivalstva.
Strojno se lahko izdela elemente in motive različnih historičnih čipk in posnema raznovrstne tehnike ročnega vezenja. Odlika strojno izdelanih čipk je v enakomerno izdelanem temelju in ponavljanju vzorca. Glede na način izdelave najpogosteje srečamo klekljane čipke, ki se izdelujejo na klepl strojih, čipke izdelane na rašel strojih in vezene čipke, izdelane na velikih vezilnih avtomatih. Za izdelavo zračne čipke se po vezenju temeljna tkanina s topljenjem ali kemičnimi postopki odstrani. Pri strojnem vezenju se z nitjo na osnovno tkanino veze vzorec, ki se ponavlja po celotni širini in dolžini blaga. Lahko se izdelujejo vezenina v metraži, vezeni trakovi, aplikacije ali večji izdelki. Temeljna tkanina se nato glede na vzorec delno odstrani strojno z luknjanjem ali izrezovanjem.
Na Bledu je bilo leta 1924 ustanovljeno podjetje Izdelovalnica slovenskih in švicarskih vezenin. Strojno so izdelovali trakove čipk in vezenine za konfekcijo in opremo doma. Prodajali so jih trgovcem na drobno in izdelovalcem ženske konfekcije po vsej Kraljevini Jugoslaviji. Od leta 1929 se je na Bledu z industrijsko izdelavo čipk začelo ukvarjati podjetje Jugo–Rhomberg & Co, ki se je leta 1939 preimenovalo v Mayer & Co, Industrija čipk.
Po drugi svetovni vojni so leta 1947 oba obrata združili in ustanovili Tovarno čipk in vezenin Bled. Podjetje se je kmalu preimenovalo v Vezenine Bled in je bilo desetletja edini slovenski izdelovalec strojnih vezenin in vodilni na jugoslovanskem trgu. V šestdesetih letih so modernizirali proizvodnjo. Postopno so kupili več velikih avtomatskih vezilnikov, kar je omogočilo izdelavo alover vezenin večjih širin in zračne čipke. Vse pomembnejše mesto je imelo izdelovanje modne konfekcije. Širil se je program moderno oblikovanih dekorativnih izdelkov in zabeležili so prvi izvoz.
V sedemdesetih letih so stalno povečevali proizvodnjo in število zaposlenih. Večjo pozornost so posvečali kakovosti izdelkov, višji produktivnosti in konkurenčnosti na trgu. Pri tem je bilo pomembno tako oblikovanje kolekcij kot tehnologija izdelave. Začeli so poslovno tehnično sodelovati s podjetjem Bishoff Textil iz St. Gallena iz Švice in se tako sproti seznanjali z novostmi na področju vezilstva.
Program proizvodnje vezenin je obsegal izdelavo trakov, zračnih čipk, našitkov, vezenega blaga za oblačila, zaves, posteljnine, pregrinjal, okrasnih blazin, prtov in robcev. Izdelovali so trakove klekljanih čipk za posteljno perilo in prte. Pri konfekciji so bili glavni izdelki ženske obleke, bluze, spalne srajce in razne vrste rokavic. Izdelovali so tudi butično konfekcijo in unikatne izdelke. O kakovosti izdelkov so pričale tudi številne nagrade na sejmih mode v Ljubljani in Beogradu.
Za povečanje proizvodnje in ohranitev konkurenčnosti na tujih trgih sta bila v osemdesetih letih nujna ponovna modernizacija proizvodnje vezenin in nakup novih strojev. Konec desetletja pa so se za Vezenine začela težka leta, saj sta razpadla sovjetski in domači jugoslovanski trg, na katerih so uspešno prodali veliko večino svojih izdelkov.
Leta 1992 je podjetje dobilo novega lastnika. Kljub temu, da so se v naslednjih letih stalno soočali s finančnimi problemi, so ohranjali uveljavljene programe vezilstva ter konfekcije in dekorative, obogatene s svojimi vezeninami. Vsi izdelki so bili od vzorca do končne izdelave plod dela ekipe domačih oblikovalcev in tehničnih strokovnjakov. Večino poslov so opravili za partnerje v zahodnoevropskih državah. Kljub temu podjetje dolgoročno ni našlo izhoda iz krize in leta 2004 je bila uvedena njegova likvidacija. S tem se je na Bledu končala osem desetletij dolga, bogata tradicija strojne izdelave vezenin in čipk.
V Gorenjskem muzeju ohranjena zbirka izdelkov podjetja Vezenine Bled in prednikov nam kaže prerez proizvodnega programa od sredine dvajsetih let 20. do začetka 21. stoletja. Dve tretjini predmetov predstavljajo knjige vzorcev, skice in nekaj vzorčnih primerov vezenin. Velika večina zloženk, ki so po obsegu in razporeditvi vzorcev zelo različne, je iz časa pred drugo svetovno vojno. Uporabljali so jih kot prodajne kataloge za trgovce po vsej državi, o čemer nam pričajo skopi zapisi na platnicah nekaterih katalogov.
Drugi del zbirke so različni izdelki Vezenin iz obdobja od šestdesetih do devetdesetih let 20. stoletja, od hišnega tekstila do otroške in ženske konfekcije. Zbirko dopolnjuje promocijsko gradivo podjetja, od katalogov kolekcij do plakatov.
