Študijski krožki
ŠTUDIJSKI KROŽKI V LETU 2020:
1.ŠK DOMAČI KRAJ, NEBEŠKI RAJ; mentorica Alenka Pipan
Študijski krožek na Prebačevem raziskuje zgodovino domačega kraja
Tradicija delovanja študijskih krožkov v Republiki Sloveniji sega v leto 1993. Sama sem s študijskim krožkom prvič srečala leta 2015. Tedaj sem se v Šenčurju udeleževala srečanj krožka Ohranimo tradicijo praznovanj pod mentorstvom Nataše Škofic Kranjc.
V Gorenjskem muzeju me je k razmisleku o izvedbi lastnega študijskega krožka spodbudila mag. Tatjana Dolžan Eržen, tudi sama dolgoletna mentorica. Ker zgledi vlečejo, sem se najprej odločila za usposabljanje na Andragoškem centru Slovenije. Dodatna spodbuda za izvedbo krožka je prišla iz lokalnega okolja. V letu 2017, ko smo na Prebačevem praznovali 500. obletnico prve pisne omembe cerkve, se je razkrila potreba po raziskovanju in odkrivanju zgodovine domačega kraja. Če ne bi organizirala krožka s poudarkom na lokalni zgodovini, bi bila to zamujena priložnost. S podporo Gorenjskega muzeja in Vaške skupnosti Prebačevo je bila odločitev za izvedbo toliko lažja.
Februarja 2019 sem sklicala uvodno srečanje Študijskega krožka Domači kraj, nebeški raj. Skozi srečanja se je oblikovala skupina desetih aktivnih udeležencev različnih starosti, zanimanj in poklicnih usmeritev. Člani krožka smo na srečanjih zbrali 53 fotografij, 3 razglednice, zahvalo in bilten ob kolesarskem maratonu Športnega društva Jakob Štucin Hrastje-Prebačevo. O delovanju Športnega društva Jakob Štucin nam je pripovedoval Janez Udovič, medtem ko nam je Štefan Zupan s pomočjo fotografij predstavil začetke organiziranega balinanja v »Vili Rogovili«. Anka in Stane Novak sta z nami delila spomine na Naceta Ušlakarja, dolgoletnega organista in glasbeno nadarjenega vaščana, ki ga slepota ni ovirala pri ukvarjanju s številnimi dejavnostmi. Vodil je cerkvene pevske zbore, igral na harmonij, pletel košare, poučeval harmoniko, kitaro in še bi lahko naštevali. Izjemno dragocene so fotografije ljudskih iger, ki so jih vaščani Prebačevega in Hrastja igrali v dvorani nasproti cerkve svetega Mateja v Hrastju. Na terenu smo poiskali in fotografirali znamenja, kapelice in ostalo nepremično kulturno dediščino. Svoje izsledke smo v času izbruha koronavirusne bolezni objavljali na Facebook strani Vaška skupnost Prebačevo. Nekaj objav smo namenili epidemiji in novi stvarnosti.
Zavedamo se pomembnosti tako lokalne kot nacionalne zgodovine, zato smo odšli na potep po občini Šenčur in v slovensko prestolnico. Septembra 2019 smo obiskali Dragico Markun na Miljah. V kmečki hiši Pr´ Franč, ki je iz sredine 19. stoletja, danes deluje Hiša čez cesto. Ogledali smo si zasebno zbirko starih punčk, igrač, kmečkega orodja. Še posebej smo uživali v igranju starih iger, ki jih Markunova skuša iztrgati pozabi. Milan Krišelj, avtor učne poti ob reki Kokri, nam je razkril naravno dediščino reke Kokre. Na domačiji Pr´ Šuštarju v Hotemažah smo v muzeju kruha spoznavali, kakšna je bila pot od zrna do kruha nekoč. Lani smo se spominjali 60. obletnice parlamentarne zgradbe in tako smo se drugo soboto v decembru udeležili dneva odprtih vrat Državnega zbora Republike Slovenije. Gordana Vrabec nam je predstavila zgodovinski razvoj skupščinske palače arhitekta Vinka Glanza, v kateri se je oblikovala slovenska zgodovina in ustanovila slovenska država. Dih nam je jemala stenska poslikava Stanka Pengova, ki krasi preddverje in prikazuje zgodovino Slovencev od naselitve do danes. V Veliki dvorani, ki je krožno zasnovana, zaseda Državni zbor. Krožna zasnova spominja čase, ko so v krog zbrane starešine razpravljale o problemih ob kamniti mizi pod vaško lipo. V dvorani je 150 sedežev, od katerih jih poslanci zasedejo le 90. Zakaj več sedežev? Če bi prišlo do spremembe volilnega sistema. Balkon oziroma galerija nad veliko dvorano je namenjena javnosti. Prav vsak izmed nas ima tu možnost spremljati seje Državnega zbora. V preddverju galerije je osrednji prostor namenjen razstavi protokolarnih daril. Po ogledu smo se srečali z državno poslanko Matejo Udovč, ki je svojo mladost preživela na Prebačevem. Po Ljubljani nas je vodila članica krožka Marija Knific, ki je izkušena turistična vodnica, zato je bilo spoznavanje dediščine našega glavnega mesta še toliko bolj poučno.
Člani krožka se zahvaljujemo vsem, ki podpirajo naše delovanje, še posebej Gorenjskemu muzeju, Vaški skupnosti Prebačevo, Andragoškemu centru Slovenije in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Želimo si, da bi nam bilo dano delovati tudi v korona času.
2.KRANJČANI; mentorica mag. Tatjana Dolžan Eržen
Krožek deluje od junija 2016 z jedrom istih članov, ki se jim vsako leto kdo pridruži na novo. Zelo delovno je bilo leto 2017, ko je večina članov zapisala spomine na svoje otroštvo v Kranju. Gorenjski muzej je pripravil razstavo njihovih igrač in izdal knjigo z naslovom En ten tentera. V letu 2018, 2019 in 2020 smo še naprej spoznavali mesto Kranj, ulice, hiše, družine, ljudi. Posebej smo se posvečali kranjskim meščanskim družinam; podrobneje smo obravnavali meščanske nagrobnike na starem delu kranjskega pokopališča ter vile v severnem predmestju Kranja. Ob tem je nastalo dvajset avdio posnetkov (približno 40 ur) spominov na ljudi in dogodke v 20. stoletju. Posamezni člani so predstavili svoje družine Berjak, Peter Mayr, Šinkovec, dr. Bežek. Dodali smo še zbrano gradivo iz muzeja in posebej obsežno predstavili rodovnike družine Pirc, Pleiweiss, več družin z istim priimkom Majdič v Kranju in njihove dejavnosti. Za končni izlet 2019 smo šli pogledat muzeje v Bohinju. Posvetili smo se tudi spominom na režiserja Franceta Štiglica in njegovo družino in pripravili muzejski večer na njegov stoti rojstni dan skupaj z njegovimi sorodniki.
Hrbtenica našega dela je spoznavanje kranjskih ulic in hiš na njih. Ob tem smo ustvarili prevajalnik hišnih številk od 21. nazaj v 19 stoletje. Imamo vizijo združiti seznam lastnikov vsake hiše s starimi fotografijami stavbe oz. ulice in zgodbo družine, ki je tam stanovala. V tem vidimo zelo primeren način ohranjanja spomina o »starih Kranjčanih«. Želimo si, da bi se ohranili tudi nagrobniki kranjskih meščanskih družin na pokopališču, vsaj na njim namenjenem prostoru, lahko tudi lapidariju ob pokopališkem obzidju. Ustvarjamo svoj pogled na kulturno dediščino mesta Kranja in ga širimo med Kranjčani.
3.Zvedave punce v letu 2019/ 2020; mentorica Anči Pipan
Med naše letošnje cilje smo tudi letos napisale spoznavanje možnosti samooskrbe in iskanje rešitev za ponovno uporabo stvari, ki jih imamo doma, in možnosti, da si stvari zase in za naše bližnje izdelamo same. Kvačkanje se je kar samo ponudilo, prav tako polstenje, saj moramo premajhne in ponošene copate nadomestiti z novimi, kvačkane kape pa so primerno novoletno darilo. Pletilke in kvačke so naše stare znanke, letos pa smo se spoznavale tudi s šivankami. Poskušale smo z vezenjem in odkrivale osnove rišelje vezenja. Tudi novoletne voščilnice za naše drage so bile letos šivane.
Novo področje je bilo barvanje z rastlinami. Ta stara tehnika nas je navdušila, žal pa je nismo mogle večkrat poskusiti. No, nekaj mora ostati za naslednja leta!
Zvedavost je botrovala iskanju tistih, ki v naših krajih še vezejo. Drobce iz njihovega življenja smo zapisali, lepo je o ustvarjalnosti sokrajanov vedeti več.
Svoje izdelke smo vam hotele pokazati na Flancanju, pa je tako naneslo, da so na ogled na drugačen način. Poglejte si nakupovalne torbe iz starih oblačil s polsteno aplikacijo in okrašenih z vezenino, poglejte si naše vezene prtičke in vezene voščilnice, kvačkane kape … in se s pomočjo fotografij preselite na naša druženja.
