Na pobudo krajevne skupnosti Smlednik smo spomladi 2015 začeli s študijskim krožkom Zvedave punce, ki se je utrdil in svoje delo v jeseni nadaljeval. Sestavlja ga 10 članic iz Smlednika in okolice, same radovednice, pripravljene za učenje ročnih del in spoznavanje našega okolja, življenja … Ena od članic, Eva Fabjančič, jih uči tehnike suhega in mokrega polstenja volne. Izdelale so tapiserijo s smledniškim motivom gradu in kače, ki jo bodo podarile krajevni skupnosti v zahvalo za prostor, kjer se srečujejo. Naučile so se izdelovati nakit iz polstene volne, živalice, copate in še marsikaj, kar jim je v veselje. 6. julija 2015 so organizirale delavnico polstenja za zaposlene v Gorenjskem muzeju in. si pogledale grad Khislstein. Povezale so se z mešanim pevskim zborom Smleški žarek in so njihov jesenski koncert, 27.novembra 2015 v dvorani KUD Smlednik, obogatile z razstavo svojih izdelkov. Spomladansko druženje so si popestrile z obiskom kmetije Kržič v Kamniku pod Krimom in ogledom starega mestnega jedra v Kranju in razstave ročnih del KUD Sejalec Besnica, v maju so skupaj z Dariom Cortesejem odkrivale užitne rastline v svoji okolici. Krožek so predstavile sovaščanom in sovaščankam z delavnico polstenja na tradicionalni smleški flancariji 14. maja 2016. Z delom bodo nadaljevale tudi v naslednjem šolskem letu.

Ob razstavi Gospodje in tovariši – kapitalistični in socialistični razcvet Kranja 1920-1980, ki je bila na ogled v gradu Khislstein od maja 2015 do maja 2016, smo načrtovali tudi študijski krožek o Kranju. Z nekaj zamude se je začel 22. junija 2016. Vanj so bili povabljeni naši zvesti obiskovalci iz mesta Kranja, ki so vabilo posredovali tudi svojim znancem in prijateljem. Srečanja krožka so bila odprta, tako da se nam je občasno pridružil še kdo. Namen krožka Kranjčani je bil obujanje spominov na življenje v mestu. Začeli smo z otroštvom in s pripovedovanjem spominov tudi primerjali doživetja v časih pred drugo svetovno vojno ali po njej, način življenja posameznih družin, praznike in šege. Ugotovili smo, da so si otroci ustvarjali svoj »teren« in se niso družili po vsem mestu, pač pa Podmestarji skupaj, kokrško predmestje skupaj, Glavni trg pa skupaj ali pa so se posamezniki usmerjali ali v Tavčarjevo ali v Tomšičevo ulico, odvisno, koga so imeli za sošolca ali sošolko. Ugotovili smo, da ni bilo dobro hoditi preblizu Bekseljna ali »Rožnvenske« cerkve, ker so tam pogosto čakali fantje, ki so radi nagajali. Spoznavali smo vrste iger, učitelje, znane Kranjčane. Nismo se naposlušali zgodb in anekdot, ki jih Miha Mohor in Dare Bežek znata zelo živo pripovedovati. Milena Dežman Loc in Darja Okorn sta svoje spomine tudi zapisali, druge spomine na primer Marije Tavčar, Mili Rupnik, Irene Vencelj idr. bomo skušali povzeti iz posnetih pogovorov. Nekaj članov še hrani svoje igrače. V živahnem druženju smo ugotavljali, da bi jih lahko razstavili na razstavi o otroštvu v Kranju. Zanimale pa so nas tudi meščanske hiše. Kar nekaj časa smo preživeli na ulicah mesta in si izmenjavali znanje, kdo je lastnik hiše, koga od stanovalcev smo poznali, katerih lokalov ali delavnic se spominjamo. Ugotavljali smo, katere hiše so še v lasti domačinov in kdo vse zdaj živi v mestu. Seznam meščanskih hiš, objavljen v Zgodovini mesta Kranja dr. Josipa Žontarja bi si želeli izpopolniti z lastniki, stanovalci, lokali in spomini do konca 20. stoletja.

Mentorica obeh krožkov je mag. Tatjana Dolžan Eržen, muzejska svetnica za etnologijo