Ure
Ure v zbirki Gorenjskega muzeja pričakovano izvirajo iz nekaterih znanih evropskih središč izdelovanja ur v Avstriji, Nemčiji, Švici in Jugoslaviji. Osrednja slovenska dežela Kranjska
je bila še v 18. stoletju eden izmed jugovzhodnih delov Svetega rimskega cesarstva, v 19. stoletju
skrčenega v Avstrijsko cesarstvo oziroma do konca prve svetovne vojne preimenovano v avstro-ogrsko monarhijo, vedno s prestolnico na Dunaju. V času prve Jugoslavije so ure oziroma urni mehanizmi še vedno prihajali iz Nemčije in Švice. V času druge Jugoslavije se je nekaj domačih tovarn sprva lotilo izdelovanja po nemških modelih, pozneje pa je večinoma spet stekel uvoz vsaj izvirnih nemških mehanizmov.
AVSTRIJSKE URE
Zaradi prestižnega statusa so se na Dunaju zbirale vladne in gospodarske elite, ki so omogočile
razmah znanosti in umetnosti ter skokovit razvoj vsakovrstnih talentov – tudi na področju urarstva.
Poleg dvora in plemstva so si zdaj lahko (dokaj) sijajne hišne ure privoščili ne samo velemeščani,
ampak tudi hitro rastoči srednji meščanski sloj po vsej državi. Sestavne dele ur in okrasne aplike so v prestolnici izdelovali velikoserijsko že v 19. stoletju. Prodajali so jih urarjem od blizu in daleč. Večinoma lesena ohišja, v katera so jih vstavljali, so bila narejena po umetnostnemu okusu določene dobe, ki se je prav tako razvijal na Dunaju. Klasicizmu sta sledila empir in bidermajer. Historizmom (novi rokoko, barok in renesansa) je na prelomu v 20. stoletje sledila secesija in njej modernizem oziroma Art déco. Pogon na vzmet namesto na uteži je omogočil razcvet namiznih hišnih ur.
NEMŠKE URE
Razvoj znanosti in tehnologije, s tem pa tudi gospodarstva, je v 18. stoletju privedel do potrebe po natančnejšem deljenju in upoštevanju časa. Najočitnejše je bilo to v naslednjem stoletju pri železniških voznih redih, ko so poleg ur postale pomembne tudi minute. Imeti hišno uro doma ni
bila več samo stvar prestiža, ampak je postalo nujno, vedno bolj tudi na kmetijah, ki so bile odvisne od velikih naravnih ciklov letnih časov.
Za velikanski novi trg cenenih ur so v srednji Evropi že v 18. stoletju prvi skrbeli v nemškem Schwarzwaldu (Črni gozd). V gozdnatem zahodno alpskem predgorju nedaleč od meje s Francijo in
Švico, ki teče vzporedno z dolino Rena in kjer izvira Donava. Kmetje so se zaradi dodatnega zimskega zaslužka oprijeli nove domače obrti. Cele vasi, kot na primer Furtwangen, Neustadt in Lenzkirch, so izdelovale preproste stenske hišne ure na uteži, sprva z lesenimi, pozneje s kovinskimi mehanizmi in pisanimi ohišji. Do 19. stoletja je bil Črni gozd tako kot slovenske dežele del Svetega rimskega cesarstva, od leta 1871 naprej pa Nemškega cesarstva oziroma republike (danes dežela Baden-Württemberg). Z urami so kupčevali po vsej zahodni in srednji Evropi, prodajali so jih tudi v Ameriko. Nekateri njihovi mojstri so se ustalili v drugih deželah, pri nas na primer v Ljubljani in Mariboru. V Črnem gozdu sta nastali tudi danes vodilni nemški tovarni ur. Družba Kienzle s sedežem v Hamburgu, katere začetki gredo vse do prve četrtine 19. stoletja in šteje za najstarejšo nemško tovarno ur, izvira iz Schwenningna. Priznana izdelovalka ur družba Junghans pa še danes uspešno deluje v osrčju Črnega gozda v Schrambergu.
ŠVICARSKE URE
Zaradi izuma pogona na jekleno spiralno vzmet so v 15. stoletju lahko začeli izdelovati tudi majhne
prenosne mehanske ure. Sprva so ti izdelki najnovejše znanosti, tehnologije in umetnosti viseli
na verižici z vratu ali so bili spravljeni v mošnjičku, pozneje pa v žepu. V drugi polovici 19. stoletja je
stekla serijska, vedno bolj mehanizirana izdelava žepnih ur, ki so bile še vedno zelo točne, a cenovno dostopnejše. Podobno kot so cenovno dostopne hišne ure izdelovali v bližnjih pokrajinah, v nemškem Črnem gozdu in v francoski pokrajini Franche-Comté, so se z osebnimi žepnimi in pozneje zapestnimi urami vseh cenovnih razredov proslavili v (pred)alpskih zahodno švicarskih vaseh in mestih. Različne švicarske znamke so prodajali tudi v zlatarnah in urarnah na Slovenskem.
JUGOSLOVANSKE URE
V smislu samooskrbe je tovarna INSA v Zemunu pri Beogradu v Srbiji v petdesetih letih 20. stoletja
začela izdelovati in še vedno izdeluje mehanske ure budilke po modelih nemške tovarne Kienzle.
