Vitrina meseca – Ženske zgodbe; nimfa Kirka
Čarovnice, ki moškim zavdajajo živalsko podobo
Nadaljujemo z ženskimi zgodbami, ki jih je za t.i. Vitrino meseca, ki zaradi epidemije žal ni na ogled, pripravila ddr. Verena Vidrih Perko. V današnjem zapisu je predstavljena nimfa, nevarna lepotica Kirka.
Kirka je bila nimfa ali polboginja in glede na to, da posedovala lasten otok v Egeju, je bila očitno dobro preskrbljena in so ji posli dobro tekli. Bila naj bi Helijeva ali Sončeva hči, njena mati pa je bila Okeanida Perza. Kirka je bila teta znamenite Jazonove Medeje, ki je s spletkami in čarovnijami pomagala soprogu do zlatega runa. Vse kaže, da je bilo tem ženskam čaranje položeno v zibel. Vendar pa Kirka ni bila navadna čarovnica. S svojo lepoto je privabljala moške od blizu in daleč. S čarobnim napojem jih je na gostijah spreminjala v živali, večidel v leve, ki so nato krotko in ponižno lazili okoli njene palače sredi cvetočih livad na otoku Ajolija.
Kirka pa je bila nevarna tudi ženskam, posebej tekmicam. Zgodilo se je, da se je Glavk zaljubil v prelepo nimfo Skilo, ki ga je zavračala. Skrivala se je med ločje in močvirnate šaše, kar ga je vso moč razjarilo, ker ni mogel do nje. Odšel je h Kirki in jo zaprosil za čarobni napoj, ki bi omehčal nimfino srce. Čarovnici ni ušla mladeničeva mičnost, zaljubila se vanj in ga obsipavala s sladkimi besedami. Ker se ni odzval na njeno zapeljevanje, se je sklenila potuhnjeno maščevati. Pripravila je močan strup in ga zlila v zaliv, kjer se je zadrževala nimfa. Ko se je lepa Skila okopala, jo je strup spremenil v najostudnejšo pošast z ducat nogami in tremi vrsti zob. Ni se več mogla premikati. Vse kar se ji je približalo je v besu raztrgala. Pri Homerju najdemo opis, kako je z mimo plavajočih ladij, ki so se preveč približale obali, ugrabljala mornarje in jih ugonabljala.
Homer je svojo pesnitev o Odiseju popestril tudi z opisom njegovega srečanja s Kirko. Silno neurje je vrglo Odisejevo ladjevje na obalo samotnega otoka, njegovi tovariši so se odpravili na raziskovanje v notranjost dežele. Naleteli so na palačo in v njej prijazno gostiteljico. Dodobra jih je nasitila in napojila, nakar jih je s čarobnim zvarkom in paličico nemudoma spremenila v svinje. Izmuznil se ji je le sumničavi Evriloh, ki je brž pohitel k Odiseju, da bi ga posvaril. Stari lisjak Odisej se je precej odpravil k palači, odločen, da reši nesrečne tovariše. A že se mu spotoma približa božji sel Hermes in mu poda zel, ki je imela moč izničiti še tak urok. Na Kirkinem dvoru so ga dočakali tovariši v podobi krulečih svinj. Gospodarica ga je hinavsko pogostila, mu ponudila opoj in vsa presenečena ugotovila, da je pred Odisejem nemočna. Kot polnokrvno žensko jo je neznančeva premoč močno prevzela in se je vanj zaljubila. Odisej je ostal pri Kirki celo leto. Ubogljivo je vrnila njegovim tovarišem človeško podobo in nazadnje Odiseju svetovala varno pot domov.