Razstava Železna nit je sad dolgoletnega skupnega dela. Posebej je treba omeniti prve začetke kustosa Andreja Valiča, odličnega terenskega arheologa in avtorja mnogih objav kranjskega gradiva. Njemu smo številni sledili z vztrajnim muzejskim delom, nadaljnjimi raziskavami in novimi idejami.

Razstavo je narekoval v prvi vrsti značaj gradiva iz že obstoječe zbirke Gorenjskega muzeja. Vključene so tudi izjemne fosilne najdbe z Bobovka, kajti z njimi smo želeli povezati ne le naravo s človekom, ampak tudi muzejsko postavitev z najdišči v neposredni okolici. Razstava je obogatena tudi z najnovejšimi najdbami iz mestnega jedra, ki so bile odkrite pri raziskovanjih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pod vodstvom Milana Sagadina.

V razstavnih prostorih smo skušali slediti tehnološkemu razvoju skozi čas in ga ponazoriti z gradivom ter spremnimi legendami. Stara kamena doba je pričevanje o trganju človeka iz objema narave. Tu smo posebej opozorili na tehnike izdelovanja kamnitega orodja. V tretji sobi, z rekonstruirano kolibo z Drulovke, smo skušali obiskovalca seznaniti z neolitsko revolucijo, ki je prinesla stalno naselitev in udomačevanje rastlin in živali. Prazgodovinska kovinska obdobja so predstavljena z najnovejšimi najdbami z Jelenovega klanca in ostanki pokopa novorojenčka, za katerega moremo trditi, da je najstarejši poznani Kranjčan. V tem obdobju se tudi prvič srečamo z železom, ki je oblikovalo domala tri tisočletja naše preteklosti in je bilo srž gorenjskega gospodarstva vse do nedavnega. Skrivnosti železarjenja koreninijo v pradavnini in na to dejstvo smo hoteli obiskovalca posebej opozoriti.

Rimska doba je predstavljena z najnovejšimi naselbinskimi odkritji v starem kranjskem mestnem jedru, z grobiščem z Bobovka, vilo rustiko z Rodin, edinstveno višinsko utrdbo na Ajdni in steklarsko delavnico iz Kieselsteina. O zakladni najdbi tesarskega orodja z Grdavovega hriba je bil posnet tudi kratki film, ki prikazuje uporabo tovrstnega orodja. Srčika slovenske zgodovine je v vitrinah zadnje sobe z naslovom Karnij postane Kranj. Gradivo izpričuje viharno dobo razpada rimskega cesarstva in slovanski poselitveni obroč okrog krščanskega, večidel staroselskega jedra Karnija. Posebej ponosni smo na pridobitev izjemnih najdb z Bašlja, kjer so prvič odkrite sledi slovanskega plemstva iz časa krvavih bojev s Franki in Madžari. Razkošna konjeniška oprema je primerljiva le še z velikomoravskimi in starohrvaškimi knežjimi najdbami.
Prikazane so tudi najlepše slovanske najdbe z Bleda, ki jih hrani naš muzej.

Ob snovanju razstave so nam bile muze nadvse naklonjene, k oblikovanju smo povabili tri velemojstre in mnoge odlične strokovnjake.

Zagrebški arhitekt Željko Kovačić je z visoko profesionalnim delom, tenkim posluhom za arheologijo in poznavanjem muzejskih zahtev osvežil ves slovenski prostor.
Njegove zamisli je z maketami in s figurami mojstrsko upodobil Zoran Kodrnja z ekipo.

Z mojstrovino glasbenika Boštjana Perovška smo se odločili obiskovalcu pričarati svet preteklosti tudi z zvoki, ki bodo neopazno posredovali marsikatero informacijo, ki je sicer skromen razstavni prostor in suhoparnost arheološke znanosti ne zmoreta ponuditi. Tretji velemojster, ki je dal naši razstavi blišč z odlično fotografijo, je Tomaž Lauko.
Poleg strokovnih svetovalcev in soavtorjev kataloških besedil Milana Sagadina, Dragana Božiča, Antona Veluščka, Ivana Turka, Timoteja Knifica in Tadeje Šubic, brez katerih bi te razstave zagotovo ne bilo, so ob postavitvi sodelovali številni strokovnjaki in mojstri obrtniki.

Nepogrešljiva sodelavka z mnogimi idejami je bila študentka Polona Draškovič.